Advertise on podcast: KiKs

V tokratnem jezikovnem KiKsu podrobneje o nekaterih odmevnih, nenavadnih in politično motiviranih geografskih preimenovanjih oziroma predlogih preimenovanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa v tem mandatu. Med drugim je najvišji vrh Severne Amerike iz Denali preimenoval nazaj v Mount McKinley, Mehiški zaliv v Ameriški zaliv, Ontarijsko jezero na meji s Kanado pa v Ameriško jezero. Geografska stroka ob tem poudarja, da ZDA ne morejo enostransko določiti, kako mora geografsko značilnost imenovati druga država ali ves svet.

Številka 8 ob novem, nastajajočem pravopisu pomeni osmo samostojno izdajo slovenskega pravopisa v zgodovini, dodatek .0 pa odraža prilagajanje duhu časa in sodobni informacijski družbi. Pravopis nastaja pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. O nekaterih novostih, ki jih prinaša, in procesu posodabljanja pravopisa se je Bojan Leskovec pogovarjal z dr. Urško Vranjek Ošlak, znanstveno sodelavko z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki prav tako sodeluje pri prenovi slovenskega pravopisa.

Slovenski jezik ima svoje mesto tudi na spletu – in to že precej dolgo. Ko iščemo pomen besede, njeno pravilno obliko, sopomenke ali izvor, je ena prvih postaj portal Fran. Vendar to ni edini portal, ki nastaja pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Predvsem za mlajše uporabnike je tu Franček – portal, ki šolarje približuje slovarjem in raziskovanju slovenskega jezika.

Tokrat bomo v Kiksu telovadili. Z našimi glasilkami. Za vse, ki svoj glas uporabljajo kot orodje za delo, zna biti zelo mučno, če glas zataji ali če ni dovolj jasen. V oddaji boste tako danes slišali nekaj praktičnih vaj, s katerimi ogrejemo glasilke in poskrbimo, da bo naša artikulacija lepša. Z nami jih bo delila mentorica za govor dr. Jelka Breznik.

Prvi septembrski teden je za večino verjetno stvari postavil na svoje mesto oz. v ustaljene tirnice – otroci so se vrnili v šolske klopi, delovno aktivno prebivalstvo v službe in po vsakodnevnih opravkih. Kljub temu v prvi epizodi nove sezone Kratke informativne koristne slovenščine še ostanemo pri jezikovnih dilemah, ki se pogosteje pojavijo poleti. Dodamo pa tudi kakšen »kiks«, do katerega pride, ko se vrnemo na delo. Sogovornica: lektorica Radia Slovenija Saša Grčman.

»Predstavljajte si, da bi lahko poslušali, kako so pred 100 ali 200 leti govorili naši predniki. Morda celo vaši predniki po rodovni liniji. O čem so se pogovarjali? Kako so govorili? Kakšne fraze so uporabljali? Kakšne modrosti so se rojevale v njihovih pogovorih?« Tako je pred dobrim letom v oddaji KiKs takratna sogovornica Dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika, raziskave govorjene slovenščine in razvoj govornih virov na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, predstavila portal Govorjena slovenščina. Namenjen je prav temu – vzpostavitvi zbirke zvočnih posnetkov vsakdanjega govora oziroma vsakdanje slovenščine. Tudi tokratna epizoda je posvečena temu projektu oziroma portalu. Sogovornica: sodelavka projekta izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Mariboru.

»Ducat« je beseda, ki je navdihnila tokratno epizodo Kratke informativne koristne slovenščine. Beseda pomeni 12 enakih enot in je torej povsem določljiva. Kaj pa besedi »trenutek« in »ščepec«? Kakšno količino predstavljata? Ali pa beseda »par«, ki lahko pravzaprav pomeni natančno število »dve« ali pa zgolj nedoločen »nekaj«. Ima torej določljiv in nedoločljiv pomen, ki ga izberemo glede na okoliščine oz. kontekst pogovora.

So lektorji res samo tisti, ki popravljajo vejice? Ali avtorjem jemljejo slog? In ali jih lahko nadomesti umetna inteligenca? Z lektorjema Kristino M. Pučnik in Rokom Dovjakom iz Lektorskega društva Slovenije govorimo o tem, kaj lektoriranje v resnici pomeni: strokovno skrb za jezikovno ustreznost, razumljivost, slogovno usklajenost in jasnost besedil.

V tem tednu nam je vreme postreglo s precej visokimi temperaturami – in marsikdo se je vsaj v mislih že podal na morje. A kaj pravzaprav sporočamo, ko gremo na morje – da gremo na dopust, na obalo k morju ali na morje s čolnom? In kaj bomo vzeli s seboj – plavutke, plavutki ali plavuti? Pa tudi o kopalkah – tistih, ki se kopajo v morju in tistih, ki jih oblečemo preden gremo v morje in kopalnih pripomočkih več v tokratni rubriki Kiks – kolegica Tadeja Bizilj se je pogovarjala z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kolesarsko izrazje se enako kot terminologija drugih strok spopada z izzivom prevzemanja iz tujih jezikov. Kritiki takega prevzemanja poudarjajo, da je terminologija eden od temelj vsake znanosti, zato bi morala biti slovenska športna terminologija urejena in jasna, predvsem pa brez prevzetega izrazja. Tokrat se bomo podrobneje posvetili kolesarskemu žargonu in sicer v treh komunikacijskih situacijah. Spoznali bomo nekaj znanih in manj znanih žargonizmov, ki so v uporabi v kolesarskih servisnih delavnicah, na kolesarskih treningih in pri televizijskem komentiranju kolesarskih dirk.

Navdih za tokratni jezikovni KiKs smo našli v bližajočem se svetovnem prvenstvu v nogometu, na katerem bo nastopilo največ reprezentanc doslej, med njimi so tudi 4 novinke. Udeležba nekaterih držav pa ni zanimiva zgolj s športnega, pač pa tudi z jezikovnega vidika, saj nam njihov zapis ali izgovor občasno povzroča nekaj preglavic ali dilem.

Nadaljujemo serijo epizod o prevzemanju besed iz tujih jezikov v slovenščino, ki je znotraj Kratke informativne koristne slovenščine pravzaprav nastala oz. se razvila spontano. Marca smo preverjali, kako je s prevzemanjem iz arabščine in perzijščine, aprila smo pod drobnogled vzeli madžarščino in bolgarščino. Danes, 9. maja, je na sporedu poljščina. Razlog za to pa razkrijemo v uvodu Kiksa. Sogovornik: doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. "Lomilec jezika", omenjen v oddaji: W Szczebrzeszynie chrząszcz brzmi w trzcinie.

Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.

Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski celini. Darja Pograjc je preverila, kakšna so pravila za prevzemanje iz madžarskega in bolgarskega jezika. Sogovornica: Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija.

Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.