Advertise on podcast: Aktualna tema

Invalidska podjetja so pomemben del zaposlovanja invalidov. Kako lahko umetno inteligenco in nove tehnologije izkoristimo za razvoj poslovanja, večjo konkurenčnost ter ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest za invalide, je bila osrednja tema letošnje konference z naslovom: Umetna inteligenca prinaša nove možnosti tudi invalidskim podjetjem, ki jo je pripravil Zavod invalidskih podjetij Slovenije. Konferenco je spremljala Petra Medved.

Današnje izraelske parlamentarne volitve bo zaznamovala visoka volilna udeležba. A tudi če bo Netanjahuja spodmaknil nekdanji poveljnik izraelskih sil Eisenkot kot njegov največji tekmec, glede politike do Palestincev ne bo velikih sprememb.

Pri nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so zaznali novo obliko prevare, s katero spletni goljufi poskušajo prevzeti nadzor nad računi spletne aplikacije WhatsApp. Na kakšen način se tega lotijo, se je pozanimala Cirila Štuber.

Grafiti so že dolgo del podobe naših mest. Za nekatere so oblika umetniškega izražanja in pomemben del urbane kulture, za druge pa predvsem poseg v tujo lastnino in vandalizem. V Ljubljani se tako znova odpira vprašanje, kje je meja med ulično umetnostjo in nezaželenim pisanjem po fasadah. Lastniki opozarjajo na stroške čiščenja in na to, da se napisi včasih pojavijo le nekaj dni po prenovi stavb. Kakšno je stanje grafitarske scene v Sloveniji, koliko prostora imajo ustvarjalci in ali je mogoče najti ravnovesje med svobodo umetniškega izražanja ter pravico do zasebne lastnine? O tem v nadaljevanju z ljubljanskim grafitarjem in uličnim umetnikom Azramom iz kolektiva 1107 Klan.

Katarina Obranovič O'Dell že vrsto let živi in deluje v Veliki Britaniji. Njena življenjska in poklicna pot je vse prej kot običajna. Delala je v britanski politiki, v Evropskem parlamentu, svoje izkušnje pa je pridobivala tudi v Avstraliji. Ukvarjala se je z mednarodnimi odnosi in celo kulturno diplomacijo. Danes pa je pomemben del njenega življenja tenis – med drugim vodi nacionalni teniški program Slovenije. A to še zdaleč ni vse. Kot mlada je vozila tudi tovornjak vlačilec, danes pa redno obiskuje sloviti Wimbledon. S Katarino Obranovič O'Dell smo se pogovarjal tudi o življenju v tujini, nenavadnih poteh, ki jih ubere življenje in kako po vseh teh letih ohranjati stik s Slovenijo, slovenskim jezikom in kulturo.

V Zagorju ob Savi so v začetku tedna slovesno podelili naziv »kmetica leta 2026«. Prislužila si ga je Danica Kosmač z Mrzlega Vrha na meji med občinama Idrija in Žiri. Naziva je vesela, saj ga ni pričakovala, manj je zadovoljna z medijskimi obveznostmi, ki jih je ta prinesel. Danica Kosmač je preprosta in delovna ženska, vešča vseh kmečkih opravil na družinski, hribovski kmetiji. Vožnja s traktorjem jo sprošča. Da je pri tem spretna in hitra, dokazuje tudi na državnih tekmovanjih. Številna priznanja in pokale je prejela tudi za domač kruh in krofe. Ima sedem otrok in 15 vnukov. Njeno življenjsko vodilo je, da je delo treba opraviti, ker samo se ne bo, ni pa dobro preveč načrtovati, saj se stvari hitro lahko obrnejo. Da je Danica Kosmač sproščenja in vedra sogovornica, se je prepričala Nina Brus, ki jo je povabila pred radijski mikrofon.

Umetna inteligenca postaja vse bolj viden del vsakdana, prinaša priložnosti in izzive. O teh so včeraj razpravljali na strokovni konferenci Mostovi umetne inteligence – od algoritma do podjetništva. To je bila že 50. strokovna konferenca, ki so jo pripravili na Svetovnem slovenskem kongresu, ki letos zaznamuje 35 let povezovanja Slovencev po vsem svetu v duhu narodne zavesti, znanosti, gospodarstva in kulture. Preverite utrip konference, ob robu katere smo preverili tudi možnosti za vračanje slovenskih znanstvenic in znanstvenikov iz tujine.

Pogovor s Tadejem Hrenom (SiCert) o ranljivosti v PHPNeprofitna organizacija Fundacija PHP, ki skrbi za razvoj priljubljenega odprtokodnega programskega jezika PHP, je včeraj objavila, da bo izdala popravke za dve kritični ranljivosti, ki so jih odkrili. Izdajo popravkov so načrtovali za danes, vendar so jih objavili že včeraj popoldne, saj so se informacije o ranljivostih pojavile v javnosti. PHP je najbolj razširjen strežniški programski jezik na svetu in po nekaterih ocenah poganja približno 70 odstotkov vseh spletnih strani. Zaradi ranljivosti je Urad vlade za informacijsko varnost oceno ogroženosti kibernetske varnosti posodobil na oceno visoka ogroženost, kar velja do preklica. Za kaj gre in kakšno je stanje pri nas in po svetu se je Urška Henigman pogovarjala s Tadejem Hrenom iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert. Urad vlade za informacijsko varnost je zaradi visoke stopnje ogroženosti izdal odredbo, po kateri morajo zavezanci po Zakonu o informacijski varnosti in varnostno-operativni centri organov državne uprave izvesti nujne ukrepe za zmanjšanje tveganj in preprečevanje morebitnih kibernetskih incidentov. Več informacij o nujnih ukrepih je na spletni strani urada.

Bližajo se krompirjeve počitnice in številni Slovenci se bodo odpravili v tujino. Zunanje ministrstvo pred potovanji opozarja na varnostna tveganja, zaradi trenutnih razmer odsvetuje nenujna potovanja na Bližnji vzhod in v nekatere druge države, popotnikom v Evropi pa svetuje tudi previdnost zaradi demonstracij. Kaj je treba preveriti pred odhodom, katere destinacije zahtevajo posebno pozornost in kaj storiti, če se na poti znajdemo v težavah? O tem smo se pogovarjali z Viktorjem Mlakarjem, vodjo Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Predsednik Vlade Janez Janša je pretekli teden napovedal popis prebivalstva, ki bi vključeval podatke o narodnosti in verski pripadnosti v Sloveniji. Ali se vam zdi to dobra ideja? Po Ustavi je sicer izpovedovanje vere in drugih opredelitev svobodno.

Zgornji tok Soče danes velja za enega zadnjih divjih rečnih odsekov v Evropi. A podoba zgornjega Posočja bi lahko bila povsem drugačna, če bi se pred nekaj desetletji uresničili načrti za velike jezove in akumulacijska jezera. Zgodbo o tem, kako so se pogumni posamezniki uprli tem načrtom in jih preprečili, v novem dokumentarnem filmu Junaki Soče predstavljata Rožle Bregar in Rok Rozman. Njuno izkušnjo s snemanjem dokumentarca, zanimive drobce iz filma, pričevanja protagonistov o boju za Sočo, arhivske posnetke in glasbo zasedbe Bakalina Velika je v reportažo strnila Mariša Bizjak.

Ali ob nakupu kave, čokolade in oblačil plačamo realno ceno surovin in dela? Večinoma ne: v ceni namreč pogosto niso upoštevani skriti stroški, to so stroški, ki jih plačujejo kmetje in delavci na račun slabih življenjskih razmer, uničevanja zdravja in okolja. Sistem pravične trgovine pa jim z določitvijo višje minimalne odkupne cene omogoča pokritje stroškov in dostojanstveno življenje, poudarja Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji. Problem tega sistema je, da je to še vedno le alternativa konvencionalnemu sistemu trgovanja. Toda kot še pravi, ima nakup izdelkov iz pravične trgovine pozitiven vpliv tako na proizvajalce kot na potrošnike, saj so ti izdelki običajno tudi boljše kakovosti.

V zadnjem času pa lahko spremljamo razvoj robotov, ki plešejo, tečejo na maratonih in govorijo šale. Gre za tako imenovane humanoidne robote, ki zaradi razvoja umetne inteligence postajajo vedno bolj podobni ljudem in bi lahko pokrili manko delovne sile v nekaterih sektorjih.

Bela palica ni le pripomoček za samostojno gibanje, temveč tudi jasno sporočilo družbi: »Ljudje z okvaro vida želimo biti vidni, slišani in enakovredno vključeni v vse vidike življenja,« so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ob današnjem mednarodnem dnevu bele palice. Opozarjajo tudi, da potrebujejo ustrezne pogoje za izobraževanje slepih in slabovidnih učencev in dijakov, učinkovitejšo celovito rehabilitacijo, sistematično usposabljanje za pridobivanje digitalnih veščin ter dosledno uresničevanje standardov dostopnosti. Prispevek Petre Medved.

Koroška slovenska scenaristka in režiserka Andrina Mračnikar je postala znana širši javnosti v Sloveniji pred 4 leti z dokumentarnim filmom Izginjanje. Za pripoved o svoji družini in izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem je dobila več priznanj, med drugim nagrado občinstva na avstrijskem filmskem festivalu Diagonale v Gradcu in vesno za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Zdaj na filmska platna prihaja njen najnovejši film. Mila Marija je naslov prvega celovečernega filma v Avstriji, ki pripoveduje o koroških slovenskih partizanih in partizankah ter njihovem odporu proti nacizmu. Premierno je bil prikazan na filmskem festivalu v Zürichu. In že ob svetovno premieri je film dobil prvo priznanje - nagrado občinstva. Gre za prvi igrani film, ki ga sofinancirata Avstrija in Slovenija skupaj s partnerji iz Grčije in Slovaške. Je pa to tudi prvi igrani film v Avstriji v slovenskem jeziku, v obirskem narečju. V njem nastopa več igralcev iz Slovenije, med drugim v glavni vlogi Doroteja Nadrah, pa Marko Mandič, Jure Henigman, Timon Šturbej, Saša Tabakovič in Nina Valič. Kaj pa režiserka in scenaristka Andrina Mračnikar pričakuje ob predvajanjih v Avstriji in Sloveniji? Prisluhnite pogovoru!