Advertise on podcast: Petek brez pravila

V tokratnem Petku brez pravila raziskujemo, zakaj nas tako privlačijo zločini - od klasičnih detektivskih zgodb do podkastov o resničnih zločinih, umork in igranih večerij. S pisateljico, prevajalko in organizatorko Krimifesta Mašo Jelušič se pogovarjamo o razcvetu žanra, njegovih bralcih in skrivnosti dobre kriminalke. Poslušalcem pa ponudimo še uganko: kdo je umoril lastnico cvetličarne?

LJubitelji slabih filmov se bodo jutri (v soboto, 17. oktobra) družili na 7. Festivalu slabega filma in piva. Preverite, zakaj in kako gledati slabe filme. Nekaj priporočil in analiz sta v Petku brez pravila podala soorganizatorja festivala: Miha Marek in Matevž Malenšek.

8 radijskih postaj, lastna sinhronizacija risank in produkcija pravljic za lahko noč ter radijskih iger, dva orkestra, otroški in mladinski pevski zbor, digitalizacija in trajna elektronska hramba zvočnega in avdiovizualnega gradiva - 430 tisoč radijskih vsebin, 270 tisoč televizijskih vsebin in prek milijon skladb. Skupaj 120 ton gradiva, od tega je 20 tisoč kilometrov filmskega traku. Skrb za slovenski jezik in Govorni pomočnik, teletekst, več kot 200 oddajniških lokacij, vsebine, dostopne vsem, kar ni dodatek vsebini, temveč del javnega medija. Tudi to je RTV.

Kako se spreti, ne da bi se sprli? Spori so del naših odnosov, vendar se jih pogosto trudimo čim prej ustaviti, pomesti pod preprogo ali pa preprosto popustiti, samo da bi bil mir. V tokratnem Petku brez pravila na mednarodni dan nenasilja preverjamo, ali se je mogoče naučiti tudi bolj konstruktivnega prepiranja. Sogovornik: Marko Iršič iz zavoda RAKMO, Centra za mediacijo in obvladovanje konfliktov.

Jutro po velikem simfoničnem poklonu Bojanu Adamiču, Jožetu Privšku, Mojmirju Sepetu in Juretu Robežniku se s Patrikom Greblom vračamo v Gallusovo dvorano. Dirigent in aranžer predstavlja manj znane simfonične in ritmosimfonične bisere četverice, njihove značilne glasbene podpise ter dragocena dela, ki jih hranijo arhivi RTV Slovenija.

Kaj bi naredili, če bi morali za hrano vsak dan prehoditi 20, 30, morda celo 50 kilometrov? In če bi bilo vaše preživetje odvisno od tega, kako dobro sodelujete z drugimi v vaši družini? Za živali, ki jo bomo spoznali še pred sedmo uro, to ni nič nenavadnega. To so volkovi. Kako si delijo prostor, koliko jih je v enem tropu in podobno – brez pravljic. Volkovi so namreč najprej zelo plašni in šele nato plenilci – človeku se praviloma raje umaknejo, kot da bi se mu približali. Sogovornik: Tomaž Skrbinšek, biolog, ekolog in naravovarstvenik z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

11. september 2001 je dan, ki se ga mnogi še danes zelo dobro spominjajo. Kaj so tistega jutra videli, slišali in občutili ljudje v New Yorku? In kako se je mesto spremenilo v dneh, tednih in letih po napadih? V tokratnem Petku brez pravila o 11. septembru govori Robi Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije. Tam je bil tudi pred 25 leti.

V torek je približno 275 tisoč učencev in dijakov sedlo v šolske klopi, mnogi med njimi prvič. Sicer je 1. september tudi prvi šolski dan za več kot 25 tisoč učiteljev in učiteljic. Tokratni Petek brez pravila namenjamo njim – ali kljub odraslosti ostane občutek vznemirljivosti, pričakovanj, novega začetka, čeprav so učitelji »v šoli« še pred septembrom. Kako potekajo priprave, kakšno je dogajanje v ozadju, preden se ponovno zasliši šolski zvonec? Gostja oddaje je Mojca Volkar Trobevšek, učiteljica slovenskega jezika na Osnovni šoli Stranje in tudi učiteljica leta 2026.

130 let je letos stara Triglavska koča na Kredarici, ki je skozi desetletja postala nepogrešljiva postaja pod Triglavom. Zgodba o njenem nastanku pa je povezana tudi z Jakobom Aljažem, Aljaževim stolpom, narodnim ponosom in prvimi fotografi, ki so v 19. stoletju s težko opremo in steklenimi ploščami prihajali na Triglav. O prvih fotografijah, zgodbah, ki se skrivajo za njimi, in tudi o nekaterih še vedno nepojasnjenih podrobnostih bo v današnjem Petku brez pravila govoril arheolog, profesor, raziskovalec in urednik dr. Dragan Božič.

Ljudje smo družbena bitja, tudi pogosto odvisna od potrditve drugih, danes pa je to zaradi družbenih omrežij še izrazitejše. Kakšna nenapisana pravila veljajo v tem smislu? Bi se bilo smiselno povsem odklopiti, če opazimo, da je vse skupaj postalo le še ovira? Kaj o tem pravi psihoterapevtka Tanja Petrova? V tokratni oddaji govorimo o izrazu FOMO, krajšava, ki v angleščini stoji za Fear of Missing Out oziroma strah pred tem, da bomo kaj zamudili. Nekakšno nasprotje temu pojavu pa je JOMO – Joy od Missing Out oziroma veselje, da nekaj zamudiš. Gre za občutek zadovoljstva, miru in sprostitve, ko zavestno izpustimo družabne dogodke ali se odklopimo od digitalnih vsebin, ne da bi ob tem občutíli krivdo ali tesnobo. Torej eno ali drugo?

Ko vas kdo vpraša, kako je bilo na potovanju, jim lahko kot spominek prinesete tudi del atmosfere. Dobesedno, v obliki pločevinke blejskega zraka, ki ji je Nejc Leskovar dal ime Bled Air. Bolj za šalo kot zares, saj je njegova primarna dejavnost izdelava lesenih očal, ki pa so unikatni in dnevno uporabljeni spominek iz Slovenije. Tudi o tem v Petku brez pravila, ki mu dodamo še mnenja turistov o izboru in ponudbi slovenskih "souvenirjev".

Petek brez pravila se odpravlja na misijo v koruzni labirint. V okolici prestolnice, v Stanežičah, ga je na površini v velikosti štirih nogometnih igrišč ustvaril Luka Kastelic, ki omenjene tematske labirinte v Sloveniji postavlja že petnajst let. Letos je izbral tropsko tematiko, t.i. "koruzno džunglo". Namen labirinta namreč ni zgolj iskanje poti, temveč tudi postanek pri orientacijskih točkah, ki vsebujejo izobraževalno noto - opozarjajo namreč na problematiko krčenja deževnega gozda v Amazoniji ter opisujejo raznolikost tam prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Vklopimo čutila, izklopimo pametne naprave in vstopimo v koruzni labirint!

V gorah uporabljajte označene poti, smeti odnesite nazaj v dolino, pozabite na idejo, da bi se ohladili v enem od visokogorskih jezer in skočili vanj … To je le nekaj opozoril, ki jih večina obiskovalcev gorskih dolin in vrhov upošteva. Kljub temu pa se tudi med njimi najdejo izjeme. 31. julija obeležujemo mednarodni dan naravovarstvenih nadzornikov. Prav opozarjanje na varstvene režime in ugotavljanje kršitev sta med njihovimi najpomembnejšimi nalogami. Sogovornik: Sašo Hrovat, vodja nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku.

Preteklo nedeljo se je končalo svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem so svoj drugi naslov osvojili Španci. Turnir z 48 reprezentancami je po prvih ocenah FIFA prek televizije, pretočnih in digitalnih platform spremljalo več kot šest milijard ljudi, na stavnicah pa naj bi bilo po svetu vplačanih za več kot 43 milijard evrov stav. Športne stave sodijo med igre na srečo, njihovo prirejanje pa je v Sloveniji dovoljeno le ponudnikom z državno koncesijo. V Petku brez pravila pojasnimo, kako FURS nadzoruje to področje, omejuje dostop do tujih spletnih stavnic in skrbi za zaščito igralcev. Slovenci naj bi na tuje spletne igralnice vsako leto nakazali okoli sto milijonov evrov, del dajatev, zbranih pri domačih koncesionarjih, pa je namenjen financiranju športnih, invalidskih, humanitarnih in drugih splošno koristnih dejavnosti. Gost oddaje: Stojan Glavač, FURS.

»Odkrijte lepoto tam, kjer jo večina spregleda. V teksturi, barvah, vzorcih in detajlih plesni«. Plesen lahko skozi objektiv ustvari presenetljivo fotografsko zgodbo, hkrati pa gre za spodbujanje razmisleka o varnosti hrane in našem odnosu do nje. O vsem tem v oddaji Petek brez pravila, s sogovornikom dr. Matjažem Novakom, znanstvenim sodelavcem na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Omenjeni inštitut in Društvo fotografov Svit namreč skupaj razpisujeta fotografski natečaj Plesniva preobrazba hrane.