Advertise on podcast: Aktualno 202

Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.

Ob Kosovelovem letu so v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer hranijo obsežno rokopisno gradivo pesnika Srečka Kosovela, izvedli projekt Od rokopisa do besede.Z njim so delu Kosovelove rokopisne zapuščine, s katerim se prej še nihče ni poglobljeno ukvarjal, izboljšali berljivost ter ga približali širši javnosti. K sodelovanju so povabili prostovoljce, saj človeško oko in človeška presoja še vedno veliko bolje prepoznavata pisavo, pomen in kontekst besedil.

V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi. Kaj se tam dogaja med sedmo zvečer in sedmo zjutraj? Preverjamo pri Franku Studnu in Maši Štebih (KIKKB).

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstfordu je zaznamovala prava drama, ki je slovensko reprezentanco izločila iz bojev na odličja na ekipni tekmi. Nekaj minut pred nastopom Domna Prevca v prvi seriji ekipne tekme so v dolino zgrmele Slatnarjeve smuči. Kljub trudu v slovenskem taboru Domen Prevc ni pravočasno dobil rezervnih smuči in ni smel nastopiti, posledično so Slovenci ostali brez enega skoka, posledično pa tudi brez možnosti za medaljo.

Kmalu se začenjajo 25. zimske olimpijske igre, ki se po dvajsetih letih vračajo v Italijo. Zvesti spremljevalec vseh iger je tudi olimpijski ogenj, ki že skoraj dva meseca potuje po državi gostiteljici. 4. decembra se je pot olimpijske bakle pričela v Rimu, končala pa se bo 6. februarja v Milanu, kjer bo tudi slovesno odprtje iger. Olimpijski ogenj je bil v tem koncu tedna najbližje Sloveniji, v soboto se je pot začela v Gorici in končala v Vidmu. 

Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.

"Dober dan", ki je lahko tudi "lahko noč" za vse tiste, ki ste oz. so noč preživeli v službi. Ni namreč samoumevno, da se bolnišnice tudi ponoči ne ustavijo, da nas taksi pripelje domov tudi ob treh zjutraj. In ni samoumevno, da že navsezgodaj zjutraj dobimo pošto, svež časopis in dišeč topel kruh. Med tistimi, ki ne spijo je tudi Tine Zibelnik, nočni oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu.

Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija. Tudi v Sloveniji se arheološke najdbe pridružujejo številnim zagonetkam in ena od novejših je gotovo tudi ta, kdo je bil neznanec, ki je več stoletij ležal pod zemljo sredi Ljubljane. O najdbi na Prulah ob Centru Janeza Levca so v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili razstavo z naslovom Usode neznanca s Prul. Nenavaden pokop z arheološkega najdišča ob Centru Janeza Levca. Sogovorniki: Bernarda Županek, kustosinja razstave v MGLM doc. dr. Tina Žerjal, arheologinja in vodja arheološki izkopavanj (Arhej d.o.o.) Matjaž Jenko, arheolog in vodja arheološki izkopavanj (Skupina Stik)

V berlinski Hiši kultur so podelili 38. evropske filmske nagrade, tako imenovane evropske oskarje. Letošnjo podelitev sta najbolj zaznamovala filma Sentimentalna vrednost in Sirat, za nagrade pa so se prvič potegovali kar trije slovenski filmi. Slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o Morte! je prejela nagrado za najboljši evropski dokumentarni film. Prireditev je v Berlinu spremljala Ingrid Kovač Brus, ki jo je poklical Miha Švalj.

»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Njegova zgodba je zdaj le delček razstave »Upor iz teme«, ki je na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc, bral je Teodor Bostič.

Dr. Rok Zupančič je profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V preteklosti je trikrat obiskal Iran, v zadnjih dneh pa je v rednih stikih s kolegi, ki so sicer večinoma zapustili državo, a imajo zanesljive informacije od sorodnikov in prijateljev. Kako razumeti dogajanje v Iranu, ki je sredi največjega vala krvavih protestov v zadnjih letih?

Naša berlinska dopisnica Maja Derčar se je odpravila na Dansko in preverila intenzivno dinamiko mednarodne diplomacije, pri danskih strokovnjakih pa zbrala tudi mnenja o trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Grenlandijo ogrožajo ruska in kitajska plovila. Kaj o morebitnem vojaškem prevzemu največjega otoka na svetu pravijo prebivalci glavnega danskega mesta in kaj si mislijo o krepitvi prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja?

Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.

Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.FOTO: Informativa

Finalistke izbora jubilejne desete akcije beseda leta, ki jo je izpeljal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so bile besede: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Finalistke akcije kretnja leta, ki jo je sedmič organiziral Inštitut za slovenski znakovni jezik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, so bile: inkluzija, evtanazija, geopestrost, božičnica, dron, voda. Sogovorniki: • dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, • dr. Saša Poljak Istenič z Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, • dr. Matjaž Juhart z Inštituta za slovenski znakovni jezik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije   Dozdajšnje besede leta 2016 begunec 2017 evropski prvaki 2018 čebela 2019 podnebje 2020 karantena 2021 PCT 2022 gasilec 2023 ujma 2024 genocid 2025 božičnica Dozdajšnje kretnje leta 2019 ustava 2020 koronavirus 2021 PCT 2022 vse je v naših rokah 2023 solidarnost 2024 mir 2025 geopestrost