Advertise on podcast: Aktualno 202

Evropsko kolesarsko prvenstvo se je končalo z izjemnim zaključkom. Primož Roglič je pritisnil na pedale in 22 kilometrov kronometra prekolesaril najhitreje med vsemi za navdušenje več tisoč navijačev v Šenčurju in okolici. Odziv prostovoljcev in gledalcev je bil vse dni prvenstva izjemen, navdušenje veliko, vzdušje čudovito, Rogličeva zmaga pa nagrada tudi za tiste, ki so v svojih krajih krasili hiše in dvorišča zato, da je bilo vzdušje ob progah za vse še lepše.

Kdo se boji javnih medijev? In zakaj niti Nemčija ni odporna proti sistematičnemu sejanju dvoma vanje in v njihovo financiranje prek obveznega prispevka? Barbara Thomass, medijska strokovnjakinja in upokojena profesorica od leta 2017 soodloča v upravnem odboru javne televizije ZDF. Z njo se je o vlogi RTV-jev, načrtih skrajno desne stranke AfD in posledicah ukinjanja plačevanja obveznega prispevka v evropskih državah pogovarjala dopisnica Maja Derčar.

Vsak dan se povprečno poroči 18 parov, šest se jih razveže. Kaj, če eden od partnerjev nasprotuje ločitvi? Kaj, če se ne odziva? Kako dolgo traja ločitveni postopek? Kaj pomeni nevzdržnost, ki je pravno edini razlog za razvezo? V tokratni epizodi radijske serije o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni odvetnik Gregor Verbajs odgovarja na vprašanja o ločitvah, tudi o tem, ali je varanje pravni razlog za ločitev. Poglavja: 00:01:42 Primera iz odvetniške prakse 00:02:55 Anketa 00:05:58 Nevzdržnost zakonske zveze 00:06:48 Razveza, ko je prisotno nasilje 00:07:44 Razveza izvenzakonske skupnosti 00:07:55 Po zakonu je oče otroka zakonec 00:08:23 Trajanje ločitvenih postopkov 00:08:53 Vloga odvetnikov v ločitvenih postopkih 00:09:53 Strošek ločitve 00:10:40 Razpad druge in tretje poroke 00:11:20 Če se zakonec ne odziva 00:11:45 Dokončna razveza 00:12:05 Kratka vprašanja

O osrednjem dogodku minulega konca tedna pri nas se bo še dolgo govorilo. Evropsko prvenstvo v kolesarstvu je ob ceste privabilo za desetino vseh prebivalcev Slovenije. Iz Šenčurja, kjer se vse dirke – prvenstvo bo potekalo do srede – končajo je v soboto in nedeljo popoldan oddajal tudi Val 202. Znova bomo v našem terenskem studiu še v sredo, ko so na sporedu kronometri. Osrednji dirki – cestni – pa sta za nami. Nizozemka Demi Vollering in Belgijec Remco Evenepoel sta upravičila vlogi favoritov, tako kot so pričakovanja upravičili tudi navijači s svojim vzdušjem. Najboljše je bilo gotovo na vzponu na Možjanco, kjer sta se dirki odločali.

Manj kot 24 ur je do začetka evropskega kolesarskega prvenstva v Sloveniji. To bo eden največjih organizacijskih zalogajev doslej, s cestnimi zaporami, trajnimi ali mobilnimi v kar dvanajstih slovenskih občinah, od Ljubljane do Šenčurja, kjer bo cilj vseh štirinajstih dirk različnih starostnih kategorij. Kolesarstvo je zasvojilo Slovence z uspehi Pogačarja, Rogliča in drugih, ali to pomeni, da bodo preplavili traso in presegli pričakovanja organizatorjev o obisku. Bo to najbolj obiskana športna prireditev na slovenskih tleh doslej. Kje pričakujejo največ navijačev in na kaj bodo morali biti pozorni od jutri do srede?

Kdo je odgovoren, če se otrok med igro poškoduje v trgovskem centru. Kako je pri poškodbah pri športu? Kdo je odgovoren, če delavec pri poškodbi ni nosil čelade, pa bi jo moral? V tokratni epizodi radijske serije o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni odvetnik Gregor Verbajs odgovarja na vprašanja o poškodbah in odškodninah. Med drugim pravi, da se vedno gleda tudi, ali je oškodovanec prispeval k škodi. Poglavja: 00:01:14 Pogoji za odškodninsko odgovornost 00:06:42 Kdo je odgovoren, če se otroci poškodujejo v trgovskem centru 00:09:22 Poškodba na zaledenelem pločniku 00:09:55 Razbit nadstrešek nad prostorom za kolesa pred trgovino 00:10:15 Poškodbe pri športnih dejavnostih 00:11:04 Poškodbe pri delu 00:13:04 Postopek uveljavljanja odškodnine 00:15:10 Zastaralni roki za zahtevke 00:15:30 Višine odškodnin 00:18:02 Kratka vprašanja

Obiskovalci na peti izvedbi Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni lahko svoje najljubše podkaste slišijo v živo, ves dan so na sporedu aktualne geopolitične, gospodarske, tehnološke, podnebne in medijske debate, druženje pa bo s koncertom končala skupina Torul. Med drugimi omenjamo tudi pomembna vprašanja: ali je v današnjih okoliščinah radio v odpisu ali je morda pomembnejši kot kdaj prej, koga zanima lokalna novica in od česa je odvisen obstoj lokalnega novinarstva? Sogovornika sta Mirko Štular, direktor Radia Slovenija in Martina Kolenc Novak, direktorica Radia Sora.

Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Sem Erik Vrtačnik, svobodni raziskovalni novinar. Pridruži se mi na poti po Sloveniji, na kateri raziskujem, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno od temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo. Sumljivo resnična serija o seriji resnično sumljivih smrti.

Zdaj pa bodo na enem mestu skupaj nastopali robot za reševanje ljudi, sprehajalka po vesoljski postaji, jelenova praprot in limonada z viroidi. Maja Ratej se je na Evropski noči raziskovalcev podala med stojnice, laboratorije in muzeje ter preverila, kako je videti znanost, ko jo lahko primeš v roke, preizkusiš z očali za navidezno resničnost ali celo sestaviš iz lego kock. In ja – izvedela je tudi, kaj se skriva v skrivnostni epruveti. Prisluhnite reportaži, morda pa boste po njej na svojo naslednjo limonado gledali nekoliko drugače.

Kondom, tabletke, maternični vložek ... možnosti je veliko. Danes sodobno kontracepcijo uporablja že skoraj 900 milijonov žensk po vsem svetu, saj dokazano rešuje življenja, preprečuje tvegane preprečitve nosečnosti in omogoča svobodno odločanje o načrtovanju družine. Svetovni dan kontracepcije, ki ga zaznamujemo danes, opozarja na pomen dostopa do varnih metod kontracepcije ter na pomen varne in odgovorne spolnosti.

Anne-Frédérique Widmann, priznana preiskovalna novinarka na švicarski javni televiziji RTS in režiserka dokumentarnih filmov, je posnela zgodbo mlade eritrejske begunke o potovanju k svobodi in njenem boju za emancipacijo. Shewit Tekie je pri trinajstih letih pobegnila pred zatiralskim režimom v Eritreji in po dveh letih tvegane poti prišla v Švico. Premiera filma ''Svoboda - Shewitina usoda'' je odprla letošnji Festival migrantskega filma v Ljubljani. Avtor fotografije: Domen Pal

Mikael Bertelsen, legendarni danski radijski in televizijski novinar ter voditelj, si je zamislil in do podrobnosti izpilil nov format intervjuja. To je posmrtni intervju z znano, pomembno osebnostjo, ki med snemanjem ve, da bo pogovor objavljen takoj po njegovi oziroma njeni smrti. Skrajšane intervjuje, ki jih pripravlja in vodi Mikael Bertelsen od leta 2020, v seriji Zadnja beseda objavlja danska TV 2, celotne posnetke, ki trajajo približno pet ur, pa kot del kulturne dediščine hranijo v arhivu danske narodne knjižnice. Pogovor z Mikaelom Bertelsenom je nastal v okviru priprav na delavnico »Prve in zadnje besede - odkrivamo zakonitosti in skrivnosti intervjujev«, več o tem na www.avdiofestival.si

Začenjamo novo radijsko serijo o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni. V prvi oddaji smo govorili o dedovanju. Ko gre za premoženje, se brezmejna družinska ljubezen lahko hitro konča. Kaj, če se na zapuščinski razpravi pojavijo ljubimka, ljubimec, otroci, za katere dediči niso vedeli? Kako pogosto eden od dedičev prepriča starše, naj vse premoženje zapustijo njemu? Ali otrok lahko deduje, če se rodi po očetovi smrti? To je nekaj vprašanj o dedovanju, na katera je odgovoril odvetnik Gregor Verbajs. Poglavja: 00:01:41 Notarska in upravna overitev 00:03:13 Oporoka 00:07:16 Ko se pojavijo nepričakovani dediči 00:11:50 Več otrok pomeni več različnih interesov 00:14:30 Prekinitev zapuščinskega postopka in selitev na sodišče 00:17:03 Zapuščine brez dedičev in dedovanje dolgov 00:20:02 Davek na dediščino 00:22:16 Kratka vprašanja

Ob dnevu brez avtomobila smo preverili, kako se po mestu in okolici obnesejo različne oblike prevoza. V službo smo se odpravili z avtobusom, vlakom in avtomobilom ter primerjali čas potovanja in izkušnjo na poti. Razmišljamo, kako bi lahko spremenili naš prometni sistem, da bi potovali bolj udobno, hitreje in ceneje. Pomemben del tega razmisleka so alternative avtomobilskemu prometu. Poglavja: 00:15:20 Sopotništvo 00:20:54 Vlaki, zamude in nova dela 00:00:01 Iz Kranja v Ljubljano z javnim prevozom 00:06:02 Avto ali skiro? Kdo bo prej prispel iz Izole v Koper? 00:10:09 Na 60 kilometrov dolgo pot do službe v Mariboru z avtobusom 00:25:13 Iz Tolmina do Kobarida na delo s kolesom 00:31:15 Kako je cargo oziroma tovorno kolo postalo osrednje družinsko prevozno sredstvo

Avtomobili že dolgo niso več zgolj prevozna sredstva, saj z napredkom tehnologije od voznika prevzemajo čedalje več nalog. Med najbolj naprednimi je Teslin sistem za popolnoma samostojno vožnjo pod nadzorom oziroma FSD (Full Self-Driving), ki ga podjetje razvija in uvaja že več let, nedavno pa je prejel uradno odobritev tudi v Sloveniji. Sistem omogoča samodejno menjavanje voznih pasov, izbiranje odcepov, zavijanje in odzivanje na druge udeležence v prometu. Kako dobro pa se znajde na slovenskih cestah? Odločili smo se, da ga preizkusimo sami.