Advertise on podcast: Ars aktualno

V 93 letu starosti je umrl akademik Matjaž Kmecl - slovenist, literarni zgodovinar in politik, ki je pomembno vplival na slovensko kulturno in družbeno življenje. Kot univerzitetni profesor se je ukvarjal predvsem s slovensko književnostjo 19. stoletja in literarno teorijo. Matjaž Kmecl ne velja le za eno osrednjih osebnosti slovenistike, temveč je pomembno zaznamoval tudi našo politiko – med drugim kot član predsedstva Republike Slovenije v času osamosvajanja države. Pri tem je prav kulturo razumel kot pomemben temelj skupnostne identitete. Njegova akademska pot je bila tesno povezana s Filozofsko fakulteto, kjer je veljal za karizmatičnega profesorja, nekaj let pa deloval tudi kot dekan. S priročniki, kot sta Mala literarna teorija in Novela v literarni teoriji, je vplival na poučevanje literature in naš odnos do nje. Znani sta njegovi strokovni monografiji Rojstvo slovenskega romana in Od pridige do kriminalke o razvoju slovenske pripovedne proze, preučeval je koroško literaturo, uveljavil pa se je tudi kot dramatik, pisatelj in esejist. Njegovo večplastnost odražajo tudi nagrade – med drugim je prejel Župančičevo in Pretnarjevo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanu suverenosti Slovenije. Bil je človek mnogih zanimanj – med drugim ljubitelj gora in, morda presenetljivo žlahtnitelj slovenskih vrtnic sorte Prešeren in Trubar. A ključna zanj je bila literatura - ob devetdesetem rojstnem dnevu je za AirBeletrino povedal, da ga knjige še vedno spremljajo. "Saj veste, tudi šuštar dela čevlje do smrti," je pristavil. Književnost je tako ostala njegova življenjska spremljevalka – kot predmet raziskovanja, ustvarjanja in branja.

Pred vrati je 37. Liffe – projekcije filmov bodo med 11. in 22. novembrom potekale v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Celju. Program je predstavil direktor festivala Simon Popek. Najprej je povedal, da je za letošnjo edicijo izbral veliko filmov z območja Balkana. Iz oddaje Gremo v kino.

Ljubiša Samardžić je bil eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih igralcev jugoslovanske kinematografije. V več kot pet desetletij dolgi karieri je nastopil v številnih filmih in televizijskih serijah, od partizanskih spektaklov in priljubljenih komedij do modernističnih avtorskih del. Rodil se je leta 1936 v Skopju, mednarodno priznanje pa mu je prinesla vloga v filmu Jutro Puriše Đorđevića, za katero je leta 1967 na Beneškem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljšega igralca. Pomembno mesto v njegovi zgodnji filmografiji ima tudi slovenski film Peščeni grad Boštjana Hladnika. Čeprav se je v kolektivni spomin zapisal predvsem kot karizmatični junak popularnega jugoslovanskega filma, je sodeloval tudi z nekaterimi najpomembnejšimi režiserji jugoslovanskega filmskega modernizma. Ob 90. obletnici njegovega rojstva mu Slovenska kinoteka posveča tridnevni Fokus, v katerem bodo od danes do nedelje prikazali pet filmov. O Samardžićevi igralski zapuščini in izboru filmov razlaga Igor Prassel, sourednik filmskega programa v Slovenski kinoteki. Iz oddaje Gremo v kino.

Noči čarovnic se tradicionalno pridružuje Noč grozljivk v Kinodvoru. Letošnje leto je bilo za ta žanr posebej plodovito – tako po število odmevnih naslovov kot njihovi kritiški sprejetosti. Kurator Marcel Štefančič, jr., je torej imel pred sabo široko paleto, a na koncu se je moral omejiti na pet filmov, ki jih bodo v eni noči groze nizali do jutranjega svita: Krik, Hokum, Izhod št. 8, Levitik in Otrok noči. Noč grozljivk letos prihaja z odgovori na vprašanja, ki si jih nihče ne upa zastaviti, pravi. Z njim se je srečal Žiga Bratoš. In kaj še prinaša noč čarovnic v kinematografih? V kinu Bežigrad ob 20. uri Kubrickova klasika Izžarevanje. V Domžalah ob 20.30 Nevidno zlo, sledi že omenjena Backrooms: Brez izhoda. Nevidno zlo bo postalo vidno tudi v Mestnem kinu Ptuj, še prej Obsedenost in še prej, za mlajše, Pošastka Mia. Grozljivke bodo vrteli tudi v Cineplexxih po Sloveniji in še kje.

Nocoj ob 19. uri se v Odiseji obeta premiera novega slovenskega filma, ki že v svojem naslovu namigne na osrednjo témo. Pa vendar je, kot nam bo zaupal režiser Jan Cvitkovič, bistvo sporočila nekje drugje. Črna komedija Hotel Alkohol je na 39. Festivalu Slovenskega filma v Portorožu Gregorju Bakoviću prinesla nagrado za najboljšo glavno moško vlogo. Prelevil se je v lik alkoholika Baka, ki se končno odpravi na zdravljenje odvisnosti. V psihiatrični bolnišnici spozna narkomanko Medeo in psihiatričnega pacienta Draga, igrata ju Drago Milinović in Medea Novak. Hladen in nepopustljiv ostarel zdravnik organizira bolnišnično ''olimpijado'' iger, kot sta šah in metanje na koš, zmagovalno ekipo pa čaka potovanje na morje. Ekipa naših treh junakov žal ne uspe zmagati, a na morje se vseeno odpravi, na svojo pest. Potem pa se marsikaj zelo zaplete. Z režiserjem Janom Cvitkovičem se je pogovarjal Žiga Bratoš.

V kine je prišel novi film Yuvala Abrahama in Rachel Szor, ki sta za svoj prejšnji film Edina zemlja prejela oskarja, v NAZI pa ponujata pretresljiv pogled na mehanizme za načrtnim množičnim pobijanjem palestinskih civilistov v Gazi. Iz oddaje Gremo v kino.

Luka Marčetić je po tem, ko je za Dekle noči v Teksasu na festivalu Fantastic Fest osvojil glavno nagrado, na 29. Festivalu slovenskega filma film predstavil tudi slovenskemu občinstvu. Zanj je osvojil tudi več festivalskih nagrad. Iz oddaje Gremo v kino.

Glavno nagrado za celovečerni film na 29. Festivalu slovenskega filma je mednarodna žirija, ki so jo tvorili Ingrid Kovač Brus, Iza Strehar in Nebojša Slijepčević, namenili Ester Ivakič za Ido, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Matej Puc je za vlogo v istem filmu prejel nagrado za stransko vlogo, Alenja Pivko Kneževič in Simon Penšek sta bila nagrajena za izvirno glasbo, Samo Jurca pa za zvok. Zgodba nas popelje v prekmursko vas, kjer desetletna Ida verjame, da lahko s petjem prepreči babičino smrt – čeprav je povsem brez posluha. V njenem doživljanju sveta se vsakdanjost prepleta s čudežnim, odraščanje pa s prvim soočenjem z izgubo. Z režiserko se je po prejemu nagrade pogovarjala Tina Poglajen. Ester Ivakič se ji je oglasila iz bolgarske prestolnice Sofije, kjer s svojim filmom gostuje na filmsko-literarnem festivalu CineLibri. Iz oddaje Gremo v kino.

Na Arsu lahko zdaj spremljate zvočno knjigo Pogled angela, ki je izšla pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija. Kratke zgodbe iz zbirke Draga Jančarja, ki raziskujejo napetost med človekovo notranjostjo in okolico, je interpretiral dramski igralec Branko Jordan. Režiral je Klemen Markovčič.

Kaj tvori horizont in perspektivo humanistike na odru kapitala, scenografije tehnike in zakulisja politike, se v programski knjižici k interdisciplinarni konferenci Humanistika in pričujočnost časa sprašuje prof. dr. Dean Komel, avtor njenega programskega okvira. Dvodnevna konferenca, s katero Inštitut Nove revije obeležuje dvajsetletnico delovanja, poteka 21. in 22. oktobra v Ljubljani v City Hotelu, na njen pa udeleženke in udeleženci razmišljajo o pomenu in vlogi humanistike danes skozi šolstvo, umetnost, znanost, zgodovino in družbeno situacijo.

Sinoči so v Slovenski kinoteki podelili že šestnajstega berta, nagrado za življenjsko delo na področju filmske igre. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, tokrat pa jo je prejel igralec Janez Škof.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Sovretovo nagrado podelilo Domnu Kavčiču za prevod romana Razkropljeni po zemlji japonske pisateljice Yoko Tawada. Kot je v utemeljitvi poudarila žirija, prevajalec spretno ohranja številne besedne igre, jezikovne razprave pa v slovenščino prenaša tako, da učinkujejo enakovredno kot v izvirniku.

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo nocoj premierno uprizorili Romantične duše, prvo od skupaj sedmih dramskih besedil Ivana Cankarja. Z režiserko Mašo Pelko se je pred premiero pogovarjala Kaja Novosel.

Vesno za najboljši celovečerec je prejel prvenec Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Letošnji festival je zaznamoval bogat program, na katerem so prikazali 126 filmov, za nagrade se jih je potegovalo 73.

V Mestni knjižnici Kranj so podelili Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Nagrado je dobil Vid Karlovšek, ki je komisijo prepričal s pesniškim prvencem Destrukcije.