Advertise on podcast: Ars aktualno

Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.

Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.

Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.

Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.

Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.

Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.

V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.

V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.

V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.

Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.

V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40. Omejeno število brezplačnih vstopnic je na voljo v aplikaciji Olaii.

V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.