Advertise on podcast: Šala za starše

Pred nekaj meseci je na instagramu odprla profil Naredi z mamo, zdaj ima že 5000 sledilcev. Nina Thaler Čeperlin je mama dveh punčk, fizioterapevtka in kot sebe imenuje na družbenih omrežjih - inženirka gospodinjstva. Tam želi predvsem pokazati realno plat materinstva skozi smešne situacije, ki se staršem dogajajo vsak dan. Kdo pakira za na morje, kdaj se izprazni koš s perilom (nikoli?), kdo dela seznam nakupov za v trgovino, kdo kuha … ne gre za jamranje, ampak prikaz večopravilnosti (mam?) s kančkom humorja. Z Nino sva se za zadnjo epizodo sezone dobili tam, kjer se mame sicer verjetno najlažje izpovejo - na kavi. Vabljeni zraven.

Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.

Zala Udir je 27-letna mačeha, partnerka, magistrica zakonskih in družinskih študij ter podjetnica. Že tri leta je mačeha oziroma kot raje reče “bonus mama” dvema partnerjevima otrokoma. Spominja se prvih srečanj, tudi svojih stisk in solza, občutkov, da se mora dokazovati in izpolniti pričakovanja drugih. Pripoveduje, kako je postala del družine, zakaj spoštuje dogovore bioloških staršev otrok, kako se vključuje v vzgojo in kakšni so izzivi deljenega skrbništva po principu: en teden pri nama, en teden pri mami. Komentira tudi pogosto neizrečene misli bonus staršev, denimo: lepo mi je, ko sva sama. O vlogi mačehe govori tudi na brezplačnih webinarjih. Poglavja: 00:01:11 Podpora za člane sestavljenih družin 00:01:50 Dojemanje besede mačeha. Je bolje bonus mama? 00:04:00 Se je spraševala, kako bo postala del že obstoječe družine? 00:06:05 Lahko kot krušna mati otrokoma svojega partnerja rečeš, da ti gresta na živce? 00:07:38 Pravila, ki so jih določili biološki starši v dogovoru z bonus mamo 00:08:40 Otroka se pogosto zatečeta tudi k njej po kakšen nasvet 00:09:38 Pričakovanja okolice, tekmovalnost z biološko mamo, trud, da je perfektna mačeha 00:11:20 Je kdaj prisoten občutek, da ni del družine? 00:12:20 Partner in oče otrok mora pomagati mačeho vključiti v družino 00:13:30 Če ti je kdaj težko, ti družba reče: “Saj bi lahko izbrala nekoga brez otrok.” 00:15:00 Obožujem tudi čas, ko sva sama 00:17:42 Podkupovanje otrok 00:19:05 Čas, da se najdeš v vlogi, ker za mačehe ni priročnika 00:22:30 “Nisi moja mama!” 00:23:50 Kako zagotoviti vključenost novega partnerja v družino 00:24:30 Kako poteka komunikacija z biološko mamo 00:27:30 Odzivi okolice, prijateljev, družine, ko so izvedeli, da je mačeha 00:28:20 Izgubiš kakšen stik zaradi “nove družine” 00:29:40 “Ne moreš razumet, ker nimaš svojih otrok!” 00:30:40 Če se partnerski odnos konča, izgubi tudi stik z otrokoma 00:31:20 Kaj odgovori ob vprašanju: “Ali imaš otroke?” 00:31:50 Najlepši spomini, ki so jih preživeli skupaj 00:33:00 Izkazovanje ljubezni med partnerjema pred otroki 00:36:10 Nasvet za vse, ki so se znašle v vlogi mačehe 00:37:40 "Trudim se, a nisem popolna."

Nika Mori je pravnica, nekoč je delala kot stevardesa, danes pa je na poti, da postane mama. To je bila štiri leta njena in partnerjeva največja želja, si ustvariti družino. Prepreka pa: neplodnost. Po enem letu neuspešnih poskusov spontane zanositve, sta se podala na (zanju) dolgo pot zunajtelesne oploditve oziroma postopka IVF. Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze, menstruacija … Tri škatle injekcij je zbrala Nika Mori, preden je v petem poskusu, prvič v življenju s partnerjem zagledala pozitiven test nosečnosti. Po prvem trimesečju razlaga o protokolih, odrekanjih in pogovorih, ki sta jih imela s partnerjem, bodočim očetom njunega prvega otroka. Poglavja: 00:00:30 Srečka nosečka 00:01:10 Štiri leta neplodnosti 00:02:34 Začetek zdravljenja neplodnosti na kliniki 00:04:20 Prvi postopek zunajtelesne oploditve 00:05:10 Kaj pa če otroka ne bo? 00:06:50 Kako postopki zunajtelesne oploditve vplivajo na partnerski odnos? 00:07:55 Zakaj je začela o neplodnosti govoriti javno, na spletu? 00:11:43 Moška neplodnost, ženska neplodnost 00:15:00 Koliko igel, zapisov, izvidov, pregledov se je nabralo v treh letih postopkov? 00:17:35 Prvi pozitiven test v 5. postopku IVF 00:22:30 Sreča ali strah ob nosečnosti? 00:25:05 Prehojena pot do te nosečnosti 00:26:30 Empatično zdravstveno osebje 00:28:10 Potrditveni ultrazvok 00:30:30 Teža ali veselje ob nosečnosti prijateljic, družinskih članov … 00:34:10 Komentarji družine, prijateljev in okolice na neplodnost in postopke IVF 00:39:00 Pacientka si ne želi slišati zgodb drugih in nasvetov, če ni vprašala zanje 00:40:30 Želja, da bi se pari počutili manj same, a naj se ne primerjajo med sabo 00:41:30 Moč in bolečina, da rečeš: zdaj pa dovolj postopkov … 00:42:40 Kako se je Nika Mori spremenila v zadnjih 4 letih 00:45:30 Otrok, če ga bosta objavljala na družabnih omrežjih, bo zaščiten in anonimiziran 00:46:30 Odziv bodočih babic in dedkov na nosečnost 00:48:42 Brez alkohola, zdrava prehrana, telovadba, brez gretja sedežev, bazenov in savne, brez parfumov 00:52:30 Brazgotine od operacije, modrice, napihnjen trebuh, stres, injekcije in jok … 00:56:51 Zapisovanje protokolov in koledar, ker so pogosti občutki izgubljenosti in samote 00:58:08 Brez občutkov strahu v nosečnosti, če bodo težave, jih bosta reševala sproti

Mojca Lapi je zaposlena v Strokovnem centru za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v Strokovnem centru Logatec. Pripoveduje, kakšno je delo s problematičnimi mladimi, kdaj nanje razpišejo tiralico, kako jih nadzorujejo in vzgajajo ter zakaj se nekateri znajdejo v centru oziroma v stanovanjski skupini. Pedagoginja iz svetovalne službe pravi, da se čustvene in vedenjske motnje najpogosteje razvijejo iz zlorab ali zanemarjanja, kar je lahko tudi pomanjkanje mej pri vzgoji. Programi so individualizirani, oblikujejo ga učitelji, vzgojitelji, medicinska sestra, zdravstveni delavci in psihologi. Delajo z mladimi, ki se samopoškodujejo, so odvisni od različnih substanc, imajo težave z nekemičnimi odvisnostmi, so žrtve prostitucije ipd. Poglavja: 00:00:50 Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami 00:01:40 Intenzivne stanovanjske skupine 00:03:15 Beg mladostnika in razpisana tiralica 00:04:00 Kako pride mladostnik v zavod 00:05:40 Družinske okoliščine mladih, ki imajo čustvene in vedenjske motnje 00:07:15 Obravnava mladostnikov in njihov sprejem 00:08:40 Gradnja odnosa in zaupanja 00:10:00 Mladostniki so živi detektorji ‘bulšita’ 00:12:30 Delo z odvisniki in provokativna vedenja pod vplivom drog 00:14:40 Samomor in zavedanje pedagogov, da ne moreš rešiti vseh 00:17:00 Sodelovanje s starši 00:18:35 Življenje v stanovanjski skupini: dan mladostnika 00:20:30 Telefon je največja nagrada, a tudi kazen 00:23:00 Preventivna pomoč in preprečevanje vstopa mladostnikov v zavod 00:26:00 Nasvet za starše, ki imajo ‘težavnega’ otroka: doslednost in zaupanje 00:29:00 Dostop do spleta je dostop do celega sveta 00:31:00 Zgodbe z lepim koncem in odnos do službe 00:34:00 Samopoškodovanje, prevelik odmerek, prostitucija

Prvoaprilska edicija Šale za starše se je preselila v eter. Vabljeni gostje so standupovski očetje: Perica Jerković, Boštjan Gorenc - Pižama in Jure Jamnik. Dnevni red: pogovorne minutke, starševski kviz, sadna malica in veliko smeha.

Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka. Poglavja: 00:02:09 Je materinstvo vedno težje ali se nam to le zdi? 00:03:55 Akvarij materinstva 00:05:05 Ideal dobre mame 00:06:15 Družbena omrežja in primerjava z “idealnimi” mamami 00:07:30 Kdaj so se povečale zahteve do mam 00:09:00 Druga izmena 00:12:20 Materinska krivda 00:17:06 Dovolj dobra mama 00:17:56 Partner, pričakovanja, očetovstvo 00:27:05 Delitev mentalnega bremena 00:30:25 “Mom shaming” oz. sramotenje mame in podpora mama-mami 00:38:30 Postavljanje mej 00:41:16 Družinska dinamika na dopustu 00:43:30 Dopust po “dopustu” 00:45:00 Čas zase in počitek 00:55:54 Nov podkast Odločena

Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.

Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.

V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.

Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.

Zakaj je pomembno, da dojenčka odlagamo preko boka? Kdaj naj bi se obračal in kdaj plazil? Lahko dojenčka nosimo v nosilki? Če zaspi v lupinici … ga na obisku prebudimo ali lahko pustimo spati? Kaj pa bosonoga obutev, bo otrok brez nje motorično nespreten? Izkušnje iz klinične prakse in zasebnega življenja deli Ena Blažević, diplomirana fizioterapevtka iz razvojne ambulante zdravstvenega doma Ljubljana in mama dveh otrok.

Plastični megabager ali izlet? Denar ali igrača? Darilna vrečka ali zavito darilo z ovojnim papirjem? Psihologa dr. Žan Lep in dr. Andreja Poljanec govorita o obdarovanju: ne s čim, temveč zakaj in kako obdarovati odrasle in otroke. Poudarjata, da je pomemben element obdarovanja pričakovanje, ustvarjanje doživetij, predvsem pa vzpostavljanje in ohranjanje odnosa. Govorita tudi o spoprijemanju z otrokovim razočaranjem, ko ne more dobiti, kar si je želel.

Dr. David Martin je pediater in idejni vodja koncepta: screen free until three, torej brez zaslonov do tretjega leta. Pravi, da je drugo leto starosti obdobje, ko otrok začne razvijati občutek za »jaz«, ko začne govoriti o sebi kot o »meni«. In je tudi čas, ko ima človek v možganih največ nevronov. Ugotovili so, da ima čas pred zasloni pri dvoletnikih izrazit in merljiv negativen učinek, zato potrebujejo dodatno zaščitno obdobje. “Če jih takrat postavimo pred zaslon, se nam je glede na podatke zdelo skoraj kaznivo dejanje.” Razlaga, kdaj in kako varno otroku predstaviti pametne naprave in zakaj je brskanje staršev po telefonu pred otroki škodljivo.

V tokratni epizodi se sprašujemo tisto, kar verjetno zanima mnoge zdrave ženske, ko na testu za nosečnost vidijo dve črtici. Ali plus. Z ginekologom in porodničarjem dr. Miho Lučovnikom preverjamo, ali lahko jemo hamburger, ki je srednje pečen? Lahko kosimo travo? Hodimo v hribe? Naj kopalnico čistimo s čistili ali s kisom in sodo bikarbono? Listerija, e.coli, toksoplazmoza … Kakšna je možnost, da dejansko dobimo listerijo? Moramo solato prati z vročo vodo, da se znebimo toksoplazmoze? To so vprašanja, ki jih na raznih forumih postavljajo nosečnice, zdaj smo jim prostor namenili tudi v našem podkastu.