Advertise on podcast: Literarni večer

George Orwell, angleški romanopisec, esejist in novinar, sodi med najpomembnejše prozne pisce 20. stoletja. Obsežni opus tega pisatelja, ki je bil rojen leta 1903 v Zahodni Bengaliji kot Eric Arthur Blair in je umrl leta 1950 v Londonu, smo v slovenščini še nedavno poznali predvsem po njegovih najznamenitejših knjigah Živalska farma in 1984. Bivanje v Burmi (tam je med letoma 1923 in 1927 služil kot policijski častnik v Indijski imperialni policiji), predvsem izkušnje osamljenosti in vse večje izoliranosti ter razočaranja nad despotizmom in dozdevno nezlomljivo tiranijo britanskega radža, ki je bil v Burmi sicer že v zatonu, saj je ta leta 1937 dobila delno samoupravo, je uporabil pri pisanju romana Burmanski dnevi, ki je leta 1934 najprej izšel v Združenih državah Amerike. Orwell je v njem tematiziral hinavščino britanskih kolonialnih uradnikov in trgovcev v Burmi, prav nič pa ni bil prizanesljiv tudi do izprijenih lokalnih samodržcev, ki so se ritolizniško udinjali kolonialnim gospodarjem. Oddajo je pripravila Tina Mahkota, ki je roman poslovenila. Interpretirata Zvone Hribar in Vojko Zidar, vezno besedilo bere Alenka Resman Langus, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Irena Glonar, urednici oddaje Staša Grahek in Tesa Drev. Produkcija leta 2015.

Prvega novembra 1886 se je rodil avstrijski pisatelj Hermann Broch. Velja za enega osrednjih modernističnih pisateljev, je avtor izjemne, vendar zahtevne proze, na primer romana Vergilova smrt, pa tudi del Mesečniki in Nedolžneži, ki jih imamo v slovenskih prevodih Jožeta Udoviča in Štefana Vevarja. Literarni večer o življenjski poti Hermanna Brocha in njegovi književnosti je pripravila Tadeja Šergan. Interpretira dramski igralec Aleš Valič, vezno besedilo bere Jasna Rodošek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Gal Nagode, režija Saška Rakef, urednici oddaje Tadeja Krečič in Tesa Drev, produkcija 2021.

Obdobje slovenske reformacije je ključno za slovensko književnost in jezik. Posebno ključna je bila miselnost protestantskega gibanja, ki je poudarjala potrebo po splošnem branju Biblije in razumljivosti liturgičnega jezika. Ta misel je pripomogla, da se je slovenščina uveljavila v knjigi za potrebe protestantske Cerkve na Slovenskem. Razberemo jo lahko tudi iz predgovorov k izdajam slovenske protestantske književnosti, ki so jih napisali Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Avtor scenarija: Andrej Arko, interpreti: Jurij Souček, Polde Bibič in Slavko Cerjak, režiser: Gregor Tozon, napovedovalka: Simona Juvan, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Staš Janež, urednika oddaje: Andrej Arko in Tjaž Mihelič. Leto nastanka: 2005.

Pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina je odličen ustvarjalec in poznavalec leposlovja, poleg tega pa tudi velik ljubitelj čaja. Ljubezen do tega napitka je združil z ljubeznijo do pisane besede in poglobljenim literarnozgodovinskim znanjem v zanimivem, poučnem in duhovitem Literarnem večeru o tem, kako poparek listov čajevca stopa v slovensko književnost. Interpreta Tina Resman in Jožef Ropoša, bralec Renato Horvat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Redaktorica Tina Kozin. Posneto 2024.

Pisateljica esejistka, publicistka in univerzitetna profesorica Elif Shafak je do zdaj izdala dvanajst knjig, od tega osem romanov. Prevedeni so v štirideset jezikov, enako strastno pa piše v turškem in angleškem jeziku. V svojih delih sugestvno spaja vzhodni in zahodni svet, sedanjost in preteklost, prizadeva si za integracijo različnih kultur in religij, enakopravnost med spoloma in svobodo govora. Literarni večer o njenem delu je pripravila Jasna Vombek. Bralka Barbara Zupan, igralci Matej Puc, Sabina Kogovšek, Violeta Tomič, Asja Kahrimanović, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, Mojstri zvoka Matjaž Miklič, Sonja Strenar, Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednika oddaje Vlado Motnikar in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2014.

Avtorica in prevajalka Rozka Štefanova je napravila izbor iz ljubezenskih pesmi šestih poljskih lirikov. To so Leopold Staff, Boleslaw Leśmian, Julian Tuwim, Maria Pawlikowska Jasnorzewska, Kazimiera Illakowiczówna, Jarosław Iwaszkiewicz,. Med njimi sta najbolj poznana Leopold Staff in Julian Tuwim, ki je pisal tudi za otroke. Bralka Simona Juvan, igralki Marijana Brecelj in Maja Sever, igralca Zvone Hribar in Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Alenka Grajžar, mojstra zvoka Jure Culiberg in Martin Florjančič, urednici oddaje Maja Žel Nolda in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1995.

Mian Dekleva velja za enega ključnih avtorjev slovenskega modernizma in postmodernizma na Slovenskem. Naslov literarnega večera - Milan Dekleva, glasbenik besed ubeseduje temeljno značilnost njegovega ustvarjanja, gre za temeljni "motor" njegovega pesniškega jezika od samih ustvarjalnih začetkov. Prve vidnejše pesmi je objavil v reviji Tribuna konec 60. let, tem je sledila njegova prva pesniška zbirka iz leta 1971 z naslovom Mushi mushi. Kasneje se je v svojem ustvarjanju posvetil tudi esejistiki, ustvarjanju za najmlajše, dramatiki, kratki prozi in romanom. Avtor scenarija: Boris A. Novak, interpreti: Aleš Valič, Brane Grubar in Milan Štefe, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Dejan Kaloper in Nadja Jarc, glasbena opremljevalca: Darja Hlavka Godina in Jerko Novak, tonski mojster: Jure Culiberg, urednik oddaje: Marko Golja. Leto nastanka 2006.

S skoraj neprimerljivo in nepregledno obsežnim opusom, ki obsega več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger, se je Friederike Mayröcker v evropsko zavest in literarno javnost zapisala kot eno najopaznejših in najplodovitejših peres. Rodila se je na Dunaju leta 1924, tam je leta 2021 tudi umrla. Literarni večer o njej je pripravila Tanja Petrič, ki je tudi prevedla in izbrala avtoričino poezijo in odlomke pogovora. Interpretira Saša Mihelčič, vezno besedilo bereta Renato Horvat in Lidija Hartman, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, redakcija oddaje Tina Kozin in Tesa Drev, produkcija 2017.

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto očitno, kar je običajno v središču, svoj pogled usmerjajo v tisto oziroma tiste, ki ostajajo na obrobju in zato pogosto spregledani. Avtor in avtorice literarnih del: Alex Kama Devetak, Antje Gruden, Mojca Petaros in Teja Pahor, avtorica scenarija Anja Mugerli, režiserka Špela Kravogel, bralec Aleksander Golja, interpret in interpretki Primož Pirnat, Vesna Jevnikar in Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.

Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .

Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.