Advertise on podcast: Sotočja

Dvojezičnost je privilegij in bogastvo, poudarja nova ravnateljica dvojezičnega osnovnega šolstva v Porabju Petra Gal. Na razpis se je prijavila, ker ima rada izzive in teh v Porabju ne manjka. Pred pomembnimi izzivi je tudi Enotna lista, stranka, ki zastopa koroške Slovence na lokalni ravni. Na zadnjih občinskih volitvah leta 2021 je dosegla zgodovinski uspeh. Slabega pol leta pred novimi volitvami pa na vodstvo letijo kritike, da je premalo aktivno. Odpravimo se v dolino Zilje, kjer na različne načine krepijo zavedanje o slovenskih koreninah in jeziku, tudi s spominskim obeležjem v poklon deportiranim leta 1942. Da meje niso zgolj črte ločevanja, temveč so prostori , kjer se soočajo različne kulture, jeziki, spomini in identitete, opozarjajo udeleženci prireditve EKOTONES v Trstu. Mesto ni bil izbrano naključno. Zakaj? Prisluhnite!

Senatorka Tatjana Rojc in Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta sta se ostro odzvali na preklic vabila za sodelovanje na srečanju vodij diplomacij obeh držav. To je ponižujoče za celotno narodno skupnost, pravi senatorka iz vrst Demokratske stranke, ki bi lahko bila ena zadnji predstavnic Slovencev v italijanskem parlamentu. Predsednik stranke Slovenska skupnost Damjan Terpin, ki je vabilo dobil, ji odgovarja, da so edina slovenska stranka v Italiji, zato morajo sodelovati na tovrstnih srečanjih. O složnosti, slovenskem jeziku, poeziji in glasbi pripovedujeta tržaški literat Marko Kravos in njegov vnuk, pianist in skladatelj Simon Kravos. Doktorica Barbara Riman predstavi rezultate najnovejše raziskave o Slovencih na Hrvaškem, ki jih je vse manj. Ustavimo se v Slovenskem domu in hotelu Lipa v Monoštru, ki ga intenzivno obnavljajo. Preverjamo pa tudi, kakšni so obeti za izvedbo drugih ambicioznih projektov, namenjenih krepitvi gospodarskih temeljev Slovencev v zamejstvu. Foto (fb Slovenska matica): literat Marko Kravos in vnuk, pianist Simon Kravos na predstavitvi nove pesniške zbirke Kar in kar maj

Slovenci v Porabju so s svojo enotnostjo navdušili pristojno ministrico Suzano Lep Šimenko. Med večjimi težavami pa so ob njenem obisku izpostavili pomanjkanje usposobljeni dvojezičnih učiteljev. Kako pa se s tem izzivom soočajo koroški Slovenci? Je ideja o povezavi Slovenske gimnazije v Celovcu in dvojezične trgovske akademije dokončno pokopana, sprašujemo vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo v Sabino Sandrieser. Posvetimo se celovečernemu filmu Andrine Mračnikar Mila Marija. Prvi igrani film v Avstriji v slovenskem jeziku, ki pripoveduje o boju koroških slovenskih partizanov med in po drugi svetovni vojni, bo te dni doživel svetovno premiero. Vrnemo pa se tudi v leto 1976, ko je po majskem Furlanijo in Benečijo septembra stresel še en rušilni potres.

V Bazovici pri Trstu se je s tradicionalno spominsko slovesnostjo sklenil niz dogodkov, posvečenih četverici antifašistov, obsojenih na prvem tržaškem procesu in ustreljenih leta 1930. Odpravimo se v Kulturni dom Pliberk, kjer se konec tedna začenja prvi festival DOMA. Odprl ga bo dokumentarni film Timne Katz »Trije dnevi, trije meseci, tri leta – in še vedno smo tu«, ki pripoveduje o pregonu koroških Slovencev z domov leta 1942. V Porabju je po večletnem premoru vnovič začela delovati gledališka družina Nindrik Indrik. Z igro Krčma na koncu vasi so med drugim odprli tudi vprašanje o druženju, ki ga je vse manj. V oddaji pa se nam pridruži tudi reški rojak Natko Štiglić. Večkrat nagrajeni glasbenik, raziskovalec in doktorand diplomacije se je v svoji disertaciji posvetil slovenski manjšini in kulturni diplomaciji. Zakaj? Prisluhnite!

Dober diplomat ima, kot pravi perzijski pregovor, v eni roki pero v drugi meč. ″Pri meni je pero raziskovanje, meč pa je kitara″, pravi doktorand diplomacije na Fakulteti za družbene vede Natko Štiglić. Po končani akademiji za glasbo je magistriral še na smeri kulturologije in se zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Uspešen glasbenik, dobitnik nagrade za debitanta na letošnjem festivalu dalmatinskega šansona v Šibeniku, je v svoji doktorski nalogi povezal kulturo in diplomacijo s Slovenci na Hrvaškem. Kako krmari med doktorskim študijem, raziskovanjem in sodelovanjem na glasbenih festivalih? Se vidi v diplomatskih vodah? Prisluhnite!

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. Krepitev šolstva v slovenskem jeziku je ena od prednostnih nalog, ki si jih je zastavil tudi Ištvan Peter Kondor, novi predsednik krovne porabske Državne slovenske samouprave. V Zagrebu preverjamo, kako je z razvojem gospodarske dejavnosti Slovencev na Hrvaškem, v Gabrovcu, na tržaškem Krasu, pa obiščemo cvetlično farmo Jagode Castellani.

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica. Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most

Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje. Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.Foto (Vida Toš): Martin Mlinarič - novi učitelj slovenščine na gimnaziji Sv. Gotarda v Monoštru

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi. Foto (KD Rečan fb): Zmagovalci 36. festivala beneške pesmi

"Mi smo tu! 50 let po potresu!", je bilo geslo skupnega projekta Prvega programa in Radia Trst A v Špetru. Nekaj poudarkov iz celodnevne predstavitve življenje Slovencev v Benečiji in Reziji slišite v tokratni oddaji. Ustavimo na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Prihodnost te dvojezične šole je po skoraj 120 letih delovanja negotova. Nova učiteljica slovenščine na Hrvaškem Barbara Turk zelo predano poučuje na treh osnovnih šolah na Reki in okolici. Srčno delo pa ji otežujejo šolske oblasti, ki ji ne priznajo poklicnih kvalifikacij. Mlada porabska rojakinja Neomi Ileš se je z vsem srcem posvetila slaščičarstvu in s čebeljimi oblački navdušila na tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo mladih. Kako pa je z njenimi načrti za prihodnost? Prisluhnite!Foto (Antje Gruden) - Mi smo tu! v terenskem studiu v Špetru v muzeju SMO

Tržaška Slovenka Danica Tul Smotlak je bila stara 8 let, ko je partizanska vojska osvobodila Trst. Spomini so živi še danes, tudi na to, kako je takoj po osvoboditvi vnovič zaživela kulturna dejavnost. Ustavimo se na Dunaju, kjer so pred kratkim ustanovili Slovensko šolsko društvo in tako naredili še en korak naprej pri zagotovitvi dvojezičnega pouka. Kaj sledi? Krovne politične organizacije koroških Slovencev se soočajo z izzivi pri vodenju, saj zanimanja ni. Nas pa med drugim zanima, ali bi lahko bila rešitev skupno zastopstvo. V Porabju se pridružimo predstavitvi čezmejnega projekta Gučimo, s katerim bi narečno kulturno dediščino Prekmurja in Porabja vključili v turistično ponudbo. Kako? Prisluhnite!

Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!Foto (Novice.at): Praprotnice premierno s Čušn pašjonom v Škofičah

"Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo," je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!Foto(Boštjan Podlogar/UPRS): Skupinska slika ob srečanju predsednice države s predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem