
Advertise on podcast: Intelekta
Rating
5from
This podcast has
100 episodes
Language
SlovenianPublisher
RTVSLO – PrviExplicit
No
Date created
2010/07/25
Latest episode
2026/11/03
Average duration
59 min.
Release period
8 days
Description
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Unlock Intelekta podcast Email contact info,
Listeners & Audience details
Email contact information
Direct podcast contact details

Listeners
Audience numbers & engagement insights

Audience details
Podcast Insights

Social media
Check Intelekta social media presence
Podcast episodes
Check latest episodes from Intelekta podcast
Zofka Kveder, prva velika slovenska pisateljica
2026/11/03
Novinarka, urednica, pisateljica. Feministka. Prva slovenska avtorica, ki ji je uspelo stopiti v naš literarni kanon. Zakaj jo torej še vedno poznamo slabše od njenih generacijskih kolegov, Cankarja in Župančiča?Skoraj natanko pred stoletjem – bilo je 21. novembra 1926 – je v Zagrebu umrla Zofka Kveder. Bila je ena najzgodnejših pa tudi najbolj izpostavljenih bork za pravice žensk na Slovenskem. Bila je časopisna novinarka in urednica in bila je, kajpada, mojstrska pisateljica. S svojimi dramskimi deli, z romani in predvsem s črticami je leta 2005, ko so jo naposled sprejeli v obravnavo v kontekstu temeljne, znanstveno-kritične edicije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, kot sploh prva avtorica vstopila v samo srce slovenskega literarnega kanona. In vendar se zdi, da Zofka Kveder za veliko bralk in bralcev še vedno ostaja precejšnja neznanka, k čemur svoje slej ko prej precej prispeva dejstvo, da v kontekstu srednješolskega pouka književnosti njeno ustvarjanje še danes ostaja le skromno osvetljeno.
Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kaj pravzaprav zamujamo, če Zofke Kveder ne beremo. Vprašali smo se tudi, katere pravzaprav so zapreke, ki stojijo med nami in njeno literaturo, med njeno literaturo in širokim javnim pripoznanjem, no, čisto ob koncu pa smo se zaposlili še z vprašanjem, kje pravzaprav iskati tisto pot, po kateri bi sodobna bralec in bralka utegnila kar najlažje vstopiti v opus Zofke Kveder. Pri vsem tem sta nam pomagali literarni zgodovinarki dr. Katja Mihurko, predavateljica slovenske književnosti na novogoriški Fakulteti za humanistiko, ki je kot urednica za objavo pripravila pet zvezkov Zbranega dela Zofke Kveder, ter dr. Alenka Jensterle Doležal, predavateljica slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerzi v Pragi in avtorica več znanstvenih monografij, v katerih obravnava literaturo slovenske moderne in vlogo, ki so jo v tem času igrale književnice.
Foto: Zofka Kveder v dvajsetih letih 20. stoletja (Wikipedija, javna domena)
Smeh v času Trumpa – poznovečerna televizija kot mikrokozmos ameriške družbe
2026/10/27
Ameriške poznovečerne pogovorne oddaje se bodo po Trumpu soočile s krizo identitete
Ameriške poznovečerne pogovorne oddaje – v angleščini jim pravijo late night talk shows – imajo v tamkajšnji medijski in kulturni krajini velik pomen. V zadnjih letih pa se zdi, da se vsebina seli iz oddaje. Znano je namreč, da ameriški predsednik Donald Trump redno tako ali drugače javno obračunava z drugače mislečimi. Očitno niso izjema niti tovrstne pogovorne oddaje, v katerih je politična satira stalnica že več desetletij. V današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o tem, v kakšnem medijskem prostoru delujejo in kako ga tudi soustvarjajo ameriške poznovečerne pogovorne oddaje v – to ni nepomembno – obdobju Trumpovega predsedovanja.
Sogovorniki:
-Bill Carter, ki je za New York Times več desetletij poročal o televiziji, 26 let pa je bil glavni televizijski dopisnik časnika, je napisal dve knjižni uspešnici na temo poznovečernih pogovornih oddaj: The Late Shift, v kateri je opisal boj med Jayem Lenom in Davidom Lettermanom za nasledstvo Johnnyja Carsona v oddaji The Tonight Show, po knjigi pa so posneli tudi film za HBO, in knjigo The War for Late Night, v kateri je dokumentiral spor na televizijski mreži NBC, v katerega sta bila vpletena Conan O’Brien in Jay Leno. Bil je izvršni producent in voditelj dokumentarne podkast serije CNN The Story of Late Night. Je tudi urednik pri spletnem mediju LateNighter, ki se posveča poznovečerni televiziji
-Stephen J. Farnsworth, zaslužni profesor politologije in mednarodnih odnosov na Univerzi Mary Washington, je avtor ali soavtor devetih knjig o predsedniški funkciji, množičnih medijih, javnem mnenju in novinarstvu. V knjigi iz leta 2023, Late-Night in Washington, se osredotoča na to, kako so poznovečerne komične vsebine obravnavale takratnega predsednika Joeja Bidna. V knjigi, ki jo je izdal 4 leta prej, Late Night with Trump, pa analizirajo, kako se je politični humor v teh oddajah odzval na Trumpovo predsedovanje.
-Politični komentator, podkaster, radijec in bloger Aljaž Pengov Bitenc
-Redni profesor na Katedri za novinarstvo in namestnik na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Vobič
Foto: Pixabay (tiburi)
Človeški um: bistvo spomina ni preteklost, ampak prihodnost
2026/10/20
Nevroznanstveniki o skrivnostih možganov.
Kako nastane spomin? Kje v možganih se rodijo misli? Kdaj so se v evoluciji pojavili kognitivni procesi? Človeški možgani tehtajo približno kilogram in pol, sestavlja pa jih okoli 86 milijard nevronov. Kako se njihovo delovanje povezuje v procese, ki nam omogočajo zaznavanje, spominjanje, učenje, ustvarjanje? V Intelekti z nevroznanstveniki razmišljamo, kako delujejo možgani in kako raziskave optogenetike, povezane z letošnjo Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino, odpirajo nove možnosti za preučevanje živčnih celic in možganskih omrežij. Kaj o skrivnostih možganov že vemo? In česa še ne?
Sodelujejo: zdravnica in nevroznanstvenica prof. dr. Maja Bresjanac z Medicinske fakultete v Ljubljani, psiholog in kognitivni nevroznanstvenik prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske Filozofske fakultete ter biolog in nevroznanstvenik prof. dr. Marko Kreft z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Foto: Slike je simbolična/ GlobalUppal - Pixabay
Čudež kitajskega ekonomskega načrtovanja
2026/10/13
Kako na oni strani Velikega zidu zasebno podjetniško pobudo usmerjajo s premišljenim državnim planiranjemOb misli na državno planiranje ima marsikdo še vedno pred očmi karikirano podobo sovjetskeih birokrataov s svinčnikom v rokah, ki v zatohlih pisarnah narekujejo točne količine izkopov rudnin ali obseg industrijske proizvodnje in diktirajo cene. Prav togost in neučinkovitost tega sistema je po razpadu Sovjetske zveze nenazadnje obveljala kot eden glavnih argumentov za to, da smo na Zahodu v preteklih desetletjih vse večji delež naših gospodarstev prepustili prostemu trgu. In vendar skokovit vzpon Ljudske republike Kitajske dokazuje, da obsežno državno planiranje nikakor ni nujno neučinkovito in da lahko poteka tudi popolnoma drugače. Kakšno vlogo ima država v kitajski ekonomiji in kaj moramo torej imeti v mislih, ko govorimo o državnem usmerjanju gospodarstva v 21. stoletju? V času, ko se tudi v zahodne države vse bolj vrača zavedanje, da prosti trgi ne bodo kar sami poskrbeli za vse in se ponovno oziramo k aktivnejšim industrijskim politikam, se bomo o kitajskem modelu ekonomskega planiranja - ki, kot vemo, še kako vključuje tudi kapitalistično logiko trgov in konkurenčnosti - pogovarjali s sinologinjo dr. Majo Veselič ter politologom in filozofom dr. Sašom Furlanom, obema z ljubljanske Filozofske fakultete.
foto: 50-megavatna stolpna sončna elektrarna na tekočo sol v mestu Hami v kitajski regiji Xinjiang, Wikipedija (Csp.guru)
Samoiniciativni agenti umetne inteligence – ali nas mora biti strah?
2026/10/06
Razvoj umetne inteligence potiska zmogljivosti te tehnologije v doslej neslutene višave in, kot je postalo nadvse očitno letos poleti, zmogljivosti današnjih modelov oziroma t. i. agentov umetne inteligence presenetijo tudi njihove razvijalce. Očitno je namreč postalo, da lahko v določenih pogojih ti agenti delujejo proti eksplicitnim navodilom računalničarjev in na lastno pest poiščejo (prepovedane) bližnjice za dosego svojega cilja.Zgodba se je začela poleti z informacijo o vdoru testnih modelov podjetja OpenAI v strežnike podjetja HuggingFace, do danes pa so v javnost prišle informacije o celi paleti vdorov v strežnike različnih javnih institucij po svetu, od vlad, univerz itd.
Kakšno je pravzaprav tehnološko ozadje tega dogajanja, kako so lahko modeli umetne inteligence začeli delovati tako zelo v nasprotju s pričakovanim, se samoorganizirali, začeli delovati kot skupina, ob tem pa so se posamezni UI agenti celo 'žrtvovali' za dobrobit tega ad hoc kolektiva. Na kakšen način se lahko kot družba in posamezniki soočimo s tovrstnimi, nepričakovanimi učinki razvoja te tehnologije, koliko smo na ravni idej in imaginacije kos tehnologiji, ki nam je v številnih vidikih bolj podobna, kot nam je udobno priznati, in kje bi bilo dobro potegniti distinkcijo med tehnološko podlago in našim impulzom, da bi jo pretirano antropomorfizirali.
Na pogovoru, ki smo ga ob 30 letnici oddaje Intelekta pripravili v živo v okviru Avdiofestivala, so o tem razmišljali strokovnjak s področja umetne inteligence: prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, sociologinja prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov ter kulturologinja izr. prof. dr. Natalija Majsova s katedre za kulturologijo, obe s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Čustva so jedro digitaliziranega komuniciranja
2026/09/29
Mediji, novinarstvo in javna komunikacija so v minulih letih doživeli izjemne spremembe. Dragocen vir, ki se ga že vrsto let s pridom črpa in izkorišča v digitalni podatkovni ekonomiji pozornosti, so čustva. Medijske vsebine se zato spreminjajo v medijske produkte, s katerimi se personalizirano cilja ljudi, ti pa so vse manj državljanke in državljani in vse bolj le še potrošnice in porošniki, ki konzumirajo takšno in drugačno novinarstvo, glede na osebne preference in prepričanja. So mediji in novinarstvo sploh še četrta veja oblasti in kakšna je v času afektivne vladnosti prihodnost demokracije?
Afektivni mediji
Birgit Sauer
Afektivna vladnost
Od skečev na YouTubu do celovečerca v kinodvoranah
2026/09/22
Kaj YouTube ustvarjalci prinašajo ali odnašajo Holivudu?
***Intelekta ima 30 let! Pridite poslušat okroglo mizo o nepredvidljivi umetni inteligenci. Kje? Ljubljanska Cukrarna. Kdaj? Ponedeljek, 28. 9. 2026 ob 19.10. Prevzem brezplačnih vstopnic tu
Ne glede na to, ali ste poleti obiskali kinodvorane ali ne, smo prepričani, da ste slišali, videli ali prebrali kaj o Odisêji ali Spidermanu. Prav posebno pozornost pa sta pritegnila tudi filma Obsedenost in Backrooms: Brez izhoda. A bolj kot z vsebino, se zdi, s(m)o se ukvarjali s tem, kdo je stal za kamero: namreč, oba – Kane Parsons in Curry Barker – sta začela pri YouTubu. Nekateri tuji filmski kritiki in poznavalci celo omenjajo tresenje pod temelji Hollywooda zaradi mladega ustvarjalnega pogona, ki prihaja iz sveta YouTuba, ne pa klasične filmske šole. Pa je to res?
Gosti_je:
-Ana Jurc, MMC-jeva filmska kritičarka
-Luka Marčetić, režiser, scenarist in igralec, najbolj znan po serijah Dan ljubezni in V dvoje ter najbolj gledanem slovenskem filmu Pr'Hostar
-Simon Popek, programski direktor festivala Liffe
Foto: Pixabay (Antonio_Cansino)
Ljubezen v šoli
2026/09/15
»Tako pač je«.
Stavek, ki ga tako pogosto slišimo, najbrž tudi izrekamo in, ki po eni strani lahko kaže na modrost sprejemanja neizogibnega oziroma resnične narave stvari in dogodkov, lahko pa izraža globoko resigniranost in pravi antipod ljubezni, ki pa je glagol. Ljubezen je kot upanje – dejavna.
Danes nismo tu zato, da bi jo definirali, vlili v kalup. Smo pa se zbrali, da bi se spustili po tej veliki besedi, pojmu, ki zveni domače, a hkrati zlorabljeno. Sploh pa te besede ponavadi ne izrekamo v povezavi s šolo in šolstvom. Ampak prav to bomo tokrat storili z gosti strokovnjaki, spustili se bomo v ljubezen v šoli. Kaj sploh je, je v šoli sploh njeno mesto, smo jo od tam izgnali, kakšen prostor naj zaseda, če sploh?
O tem smo se spraševali in iskali odgovore v Intelekti.
Z nami so gostje:
- Ivana Gradišnik - ustanoviteljica in vodja Familylab Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, v zadnjem letu tudi učiteljica
- dr. Lucija Čevnik - sociologinja, specializantka psihoanalize, profesorica, svetovalka mladostnikom v stiski
- dr. Klemen Lah - nekdanji član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, profesor s Filozofske fakultete v Ljubljani
Ko vojna ostane v človeku
2026/09/08
Ema, Tomo, Mevludin in Amna. Vsi so vojno videli od blizu. Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Gaza.
»Bilo je neznosno. Pomislila sem, da bi bilo morda bolje, če bi umrla.« Tako se Amna spominja trenutkov po napadu, v katerem je v Gazi izgubila levo nogo. Danes, pri 21 letih, živi in študira v Italiji. Za njo so zdravljenje v Gazi in Egiptu ter rehabilitacija v Sloveniji. Pred njo je življenje, ki ga skuša in mora začeti znova.
V oddaji Intelekta se skozi njeno zgodbo in skozi pripoved kirurga slovenskih korenin Toma Potokarja, ki je v Gazi že večkrat zdravil ranjence, profesorja in psihiatra Mevludina Hasanovića iz Bosne in Hercegovine ter skozi opažanja psihologinje in humanitarke Eme Randl, ki v Ukrajini vodi projekt psihosocialne pomoči Slovenske filantropije, odpirajo vprašanja o tem, kaj vojna naredi človeku. O strahu, izgubi, nemoči, preživetju in o življenju po travmatičnih izkušnjah – v Gazi, Bosni in Hercegovini ter Ukrajini.
Foto: Slike so simbolične. Kijev (Reuters), Srebrenica (BoBo), Naserjeva bolnišnica Gaza (MSF)
Monetizacija narave: ko ekologija prevzame jezik kapitala
2026/09/01
O vedno bolj pogosti uporabi tržnih mehanizmov pri varovanju okolja - od visokih parkirnin do ogljičnih kuponov in ekosistemskih storitevKo so države v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začenjale sistematično varovati okolje, so to počele predvsem z neposrednimi zakonskimi prepovedmi. Ko se je izkazalo, da določene kemikalije uničujejo ozonski plašč ali zastrupljajo naravo, so jih z mednarodnimi sporazumi preprosto prepovedale. Nekaj desetletij kasneje se pri zaščiti narave vse bolj zanašamo na tržne mehanizme. To lahko opazimo na različnih ravneh: od vsakdanjega omejevanja avtomobilov v nacionalnih parkih z visokimi parkirninami, do sistemskega trgovanja z ogljičnimi kuponi, kjer onesnaževanje ni prepovedano, ampak ima svojo ceno. V teoriji pa smo šli še dlje – naravo danes pogosto vrednotimo skozi tako imenovane »ekosistemske storitve«. Nastajanje kisika ali tvorbo tal tako na primer skušamo povsem denarno ovrednotiti in prav ta finančna ocena naj bi nas nazadnje prepričala, naj obvarujemo naravo.
To pa seveda odpira celo vrsto vprašanj. Kako je narava, ki je v osnovi skupno dobro, postalo tržno blago, ki si ga lahko privoščijo užiti le tisti, ki imajo dovolj denarja? Zakaj varovanje narave vedno bolj izvajamo prek mehanizma cen in se zanašamo na trg, da nas bo odvrnil od onesnaževanja? Je finančni argument res edini, ki ga kot družba še razumemo? In po drugi strani - ker je ekonomija neizpodbitno pomemben del našega blagostanja in tudi geopolitične tekme - ali si lahko drugačno razmišljanje sploh privoščimo? In ali ni navsezadnje monetizacija narave, kljub vsem pastem, še vedno boljša kot nič, če v praksi zmanjšuje njeno izkoriščanje? O vsem tem bomo v današnji intelekti govorili z okoljskim ekonomistom dr. Jonasom Sonnenscheinom iz okoljevarstvene organizacije Umanotera, makroekonomistom Bojanom Radejem iz Slovenskega društva evalvatorjev, politologom dr. Matejem Klaričem ter biologom dr. Ivanom Kosom s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Vabljeni na Intelekto v živo na Avdiofestival 28. septembra v ljubljanski Cukrarni ob 19h uri. Govorili bomo o nepredvidljivosti umetne inteligence.
foto: Pixabay
Iliada in Odiseja – Homerjevi epski pesnitvi, iz katerih je vzniknil Zahod
2026/08/25
Zakaj se tudi po 2700 letih vnetega branja še zdaleč nismo naveličali zgodb o mitoloških junakih stare Grčije od Ahila, Brizejde in Hektorja do Odiseja, Telemaha in Penelope?Britanski filmski režiser Christopher Nolan je s svojo ambiciozno predelavo Odiseje to poletje cel svet pripravil do tega, da smo se pogovarjali o Homerju. In imeli smo o čem govoriti! Začetnik grške literature je namreč sila enigmatična figura. Ne vemo, kdaj točno se je rodil, ne vemo, kako točno je živel in kje je umrl, ne vemo niti, ali je čisto zares napisal tako Iliado kot Odisejo. Vemo pa, da brez teh dveh pesnitev kratko malo ni zahodne književnosti oziroma, mutatis mutandis, zahodne civilizacije. In razločno tudi slutimo, da niti po 2700 letih vnetega branja Homerjevih mojstrsko upovedanih zgodb v interpretativnem smislu še zdaleč nismo izčrpali. Zakaj je tako, smo skušali dognati v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva predavatelja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, klasičnega filologa dr. Davida Movrina in filozofa dr. Blaža Zabela, ter mag. Jeleno Isak Kres, klasično filologinjo, ki nas je pred šestimi leti oskrbela z novim prevodom ključnih devetih spevov Homerjeve Iliade.
Foto: rimska kopija helenističnega doprsnega kipa Homerja iz 2. stol.pr. n. št. (Mike Peel / Wikipedija)
Višje cene in drugačna ponudba: ko turistična različica izrine vsakdanjo
2026/08/18
Kako mesto vidijo oči turista, kako oči domačina
Burek za 15 evrov? S tem ni nič narobe, težava nastane, ko začne ta nadomeščati burek za 3 evre in ko se naenkrat izgubi zgodba, ki jo nosi s seboj, pravi Jernej Mlekuž. Pridemo do vprašanja, kaj se zgodi, ko sta kulinairčna ponudba in prostor namenjena večinoma ljudem z višjimi dohodki?
Spremembe so del življenja, ali nam gre po njih na bolje ali na slabše, pa je odvisno tudi od tega, kdo ima koristi, in tudi, kako posegajo v naše vsakdanje življenje. V razpravah o preoblikovanju se pogosto omenja urbane prostore zaradi pojava sodobnih procesov, ki posegajo v estetsko, funkcionalno, ekonomsko in socialno strukturo določenega mesta. Tako se prebivalstvo na destinacijah, ki so zapolnjene s turisti, – upravičeno ali ne, je stvar tako subjektivne presoje kot nekih objektivnih ovrednotenj, koliko ljudi prenese nek prostor – sprašuje, komu je mesto pravzaprav namenjeno. V današnji Intelekti sogovornika in sogovornica podajajo svoje zgodbe, izkušnje in razmišljanja kot uporabniki prostora in kulinarične ponudbe predvsem v naši prestolnici, kar pa nikakor ne pomeni, da tega ne moremo primerjati s procesi v drugih mestih po Evropi oz. svetu.
Sogovorniki_ce:
-Ervin Hladnik Milharčič, kultni novinar in kolumnist, ki je kot dopisnik na različnih koncih našega planeta dogajanje po svetu približal slovenskemu bralstvu,
-Tina Perić, kresnikova nominiranka za roman Ćrtice, ki je bil prejemnik nagrade za najboljši prvenec leta 2024, avtorica publicističnih člankov in ena od soustanoviteljic prevajalske zadruge Soglasnik, , svoja opažanja glede spreminjanja mesta je strnila v aprilskem članku tednika Mladina z naslovom Dobimo se pred Namo,
-doc. dr. Jernej Mlekuž, raziskovalec na ZRC SAZU, ki se ukvarja (tudi) s hrano in pijačo kot kulturnim in družbenim fenomenom (med drugim je tudi avtor knjig o bureku in slivovki).
Odlomki iz knjige Jurice Pavičiča Knjiga o jugu (Cankarjeva založba, prevod Sonja Polanc)
Foto: Pixabay (user32212)
Sodobni ZOO-ji kot braniki ogroženih živalskih vrst
2026/08/11
Skorajda vsakdo od nas se spomni navdušenja ob tem, ko je prvič v živo zagledal kakšno žival, ki jo je predtem videl samo na televiziji v kakšnem naravoslovnem dokumentarnem filmu. Lahko se spomni tudi zaskrbljenosti ali pa žalosti ob tem, češ, kako je ta žival uboga, ker ni svobodna. Mislimo seveda na živalske vrtove, brez njih živih soočenj z raznolikostjo živalskega kraljestva sploh ne bi bilo mogoče, za večino izmed nas. Njihova vloga se je skozi čas, zgodovino seveda spreminjala, razvijala, tokrat pa nas je v Intelekti zanimalo, kakšna je vloge živalskih vrtov v sodobnem času in kakšen sploh je sodoben živalski vrt. Z nami so gostje iz največjega in edinega klasičnega živalskega vrta pri nas, ki deluje kot javni zavod, Živalski vrt Ljubljana :
• Irena Furlan, biologinja in vodja pedagoške službe,
• dr. Pavel Kvapil, veterinar in vodja veterinarske službe,
• Peter Mazić, oskrbnik živali.
V Ljubljani odprta scena uporabe drog po desetletju na vrhuncu
2026/08/04
Po epidemiji covida med mladimi pogostejše injiciranje heroina.Prestolnica se je v minulih desetletjih zelo spremenila, nihče ji več ne more očitati zaspanosti ali pomanjkanja razvoja. Vendar je začrtana smer v minulih letih premalo pozornosti in sredstev namenila za podporo in pomoč najranljivejših skupin ljudi. Droge in brezdomstvo nista nova pojava, več kot očitno pa določene širše družbeno politične okoliščine vplivajo na večjo vidnost brezdomnih uporabnikov in uporabnic drog. Med njimi je vse več mladih, tudi mladoletnih. Zakaj se je to zgodilo in kako ta problem reševati? O tem v tokratni oddaji, vsak s svojega zornega kota so problematiko razložile doktorica Vera Grebenc in doktorica Amra Šabić s Centra za študij drog in zasvojenosti na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Hana Košan, predsednica društva Kralji ulice, Pavla Zabret, strokovna delavka v dnevnem centru za mlade uporabnike in uporabnice substanc med 15 in 26 let pri združenju Drogart in Borut Bah, predsednik društva Stigma.
Družbene hierarhije: garant reda ali generator krivic?
2026/07/28
Kako globoko hierahične strukture prežemajo naše družbe, kako so se spreminjale skozi zgodovino vse od monarhij do modernih birokratskih držav ter kakšen odnos imeti do tega neenoznačnega pojava?Ko pomislimo na družbene in politične hierarhije, imamo ljudje verjetno zelo različne čustvene odzive. Marsikoga misel na razvrstive po položajih in nadrejenosti enih funkcij drugim pomirja kot jasno zasnovana in morda tudi edina mogoča struktura, s katero lahko upravljamo ne le svojo državo, ampak tudi množico njenih podsistemov, društev in podjetij. Mnogi, po drugi strani, ob misli na hierarhije začutijo nelagodje ter takoj pomislijo na zlorabo moči in se sprašujejo ali je sploh humano, da se ljudje, ki bi morali biti v osnovi enakopravni, razvrščamo v hierarhične lestvice in imamo oblast eni nad drugimi. Spet treti si mislijo, da je s hierarhijami vse v redu, dokler so ljudje po njih pravično razporejeni in imajo enake možnosti za to, da se prebijejo na vrh kakšne od naših družbenih lestvic. Nekje v prostoru med temi premisleki se bo odvila današnja Intelekta. Kako močno hierarhije prežemajo naše družbe, kako se je to skozi zgodovino spreminjalo, ali so vse hierarhije enake in kakšen odnos sploh imeti do tega neenoznačnega pojava, se bomo spraševali s filozofom dr. Aljošo Kravanja z ljubljanske Filozofske fakultete, publicistom in zgodovinarjem, urednikom revije Razpotja Luko Lisjakom Gabrijelčičem ter asistentsko na Inštitutu za novejšo zgodovino Sašo Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Foto: Wikipedija, javna last
Podcast reviews
Read Intelekta podcast reviews
dashablemac 2013/08/19
Perfect
Perfect podcasts for all podcasts at MMC RTV Slovenija. I live in Sweden and i am very thankful that you guys are doing all this. I appreciate it ver...
Podcast sponsorship advertising
Start advertising on Intelekta relevant audience podcasts
You may also like to advertise on these Podcasts

4.828116459
Huberman Lab
Scicomm Media

4.240683
To Be The Man
Podcast Heat | Cumulus Podcast Network

4.41511782000
The Ben Shapiro Show
The Daily Wire

4.2155648
TENNIS.com Podcast
TENNIS.com Podcast/Tennis Channel Podcast Network

4.510882780
The Joe Budden Podcast
The Joe Budden Network

4.611699506
The Bulwark Podcast
The Bulwark

4.711532393
Matt and Shane's Secret Podcast
Matt McCusker & Shane Gillis

4.72580183
Smosh Reads Reddit Stories
Smosh

4.975278756
Small Town Murder
James Pietragallo, Jimmie Whisman

4.71326596
Bulwark Takes
The Bulwark

