Advertise on podcast: Kulturnice

Kmalu se začenja 37. izvedba Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe. Med 11. in 22. novembrom bo festival ponudil uveljavljene sekcije, na ogled bo 99 celovečernih in 27 kratkih filmov. Izbor prinaša najboljše, kar je trenutno dostopno na umetniški filmski sceni. Na ogled bodo tudi veliki festivalski nagrajenci in velika imena svetovnega filma, pa tudi neznani filmi manjše kinematografije. Pogovarjamo se z direktorjem Liffe Simonom Popkom.

V mariborski Drami so premierno uprizorili igro Jutra v Dženinu, ki je nastala po istoimenskem romanu palestinsko-ameriške pisateljice Susan Abulhawa. Roman skozi štiri generacije palestinske družine Abulheja pripoveduje o izgubi doma, razseljevanju in upanju. Zgodba se začne leta 1948, ko je družina prisilno izseljena iz svoje vasice v begunsko taborišče v Dženinu. Režiser Žiga Divjak in dramaturg ter koreograf Gregor Zorc sta se odločila, da romana ne preneseta na oder kot klasično dramatizacijo, temveč da gledališki dogodek zgradita okoli knjige in branja. Prva Divjakova režija v mariborski Drami nadaljuje sklop njegovih družbeno angažiranih uprizoritev, ki izpostavljajo vprašanja skupnosti, neenakosti in odgovornosti.

Več kot tri leta praktično v živo spremljamo razsežnost razčlovečenja, ki se dogaja v Gazi. Preiskovalna komisija Združenih narodov je dejanje Izraela označila za genocid. Znotraj Izraela so kritični glasovi, ki bi na to opozarjali - redki. Sicer obstajajo, ampak so v manjšini ter navadno tudi tarče izraelskih oblasti. Takšna sta izraelska novinarja Juval Abraham in Rahela Šor, ki sta nedavno predstavila dokumentarni film - Naza. V filmu se pogovarjata z žvižgači iz izraelske vojske in obveščevalne službe, ki razkrijejo na kakšen način poteka množično pobijanje civilistov na območju Gaze. Sogovornik: Filmski kritik Marcel Štefančič

Zgornji tok Soče danes velja za enega zadnjih divjih rečnih odsekov v Evropi. A podoba zgornjega Posočja bi lahko bila povsem drugačna, če bi se pred nekaj desetletji uresničili načrti za velike jezove in akumulacijska jezera. Zgodbo o tem, kako so se pogumni posamezniki uprli tem načrtom in jih preprečili, v novem dokumentarnem filmu Junaki Soče predstavljata Rožle Bregar in Rok Rozman.

Pregledna razstava dokumentarnega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca Preobrat ponuja pronicljiv vpogled v ključne družbene in politične preobrate slovenske tranzicije. Skozi odmevne fotografske cikle, kot so Praznine, Politika in Pritisk, Kranjc razgalja vpliv kapitalizma, političnega populizma ter medijske in potrošniške zasičenosti. V Preobrat nas v Mestni galeriji Ljubljana nas uvede fotografija s Trga republike ob razglasitvi samostojnosti. Krajnc dokumentira nezaveden psihološki profil družbe in njene zatike.

Medtem ko svet gori na premnogoterih točkah, medtem ko se podnebni sistemi destabilizirajo, naravni viri izčrpavajo, ledeniki talijo, gozdovi izginjajo, oceani se polnijo s plastiko, živalske vrste izumirajo, mesta se dušijo pod težo onesnaženega zraka, vojne pustošijo po celih regijah, človeška življenja ugašajo, prisilne migracije naraščajo, neenakosti se poglabljajo, sovraštvo pa postaja eden izmed poglavitnih temeljev sodobnih družbenih odnosov, se svetovni Zahod še zmeraj vede, kot da je mogoče pred vsem tem za nekaj dni pobegniti. Kot da lahko s poletom na drugo stran sveta, z rezervacijo hotela ob morju, s koktajlom v roki in fotografijo sončnega zahoda za trenutek zapustimo resničnost, ki smo jo soustvarili. Kot da je mogoče s pobegom na počitnice, »na lepše«, ne le odmisliti probleme sveta, temveč jih za kratek čas tudi ustaviti.

Sapramiška Svetlane Makarovič je ena najbolj prepoznavnih junakinj slovenske otroške književnosti in gledališča, velika zvezdnica lutkovnega odra ter pravljični fenomen, ki se je skozi desetletja nenehno preoblikoval. Od leta 1976, ko je prvič izšla v slikanici z ilustracijami Marije Lucije Stupice, do poznejših likovnih podob, ki so jih prispevali Svetlana Makarovič, Gorazd Vahen in Daša Simčič, je avtorica pravljično besedilo večkrat preoblikovala, dopolnjevala in pilila Sapramišin jezik, poln "grozanske nesreče", "čarovnih lešnikov", "jebelacest" in "tristo sapramišjih vragov". Kljub spremembam pa je pravljica v svojih bistvenih pomenskih potezah ostala nespremenjena. To velja tudi za številne ponatise in obsežne izbore avtoričinih pravljic, ki sta jih s svojimi ilustracijami obogatila tudi vrhunska ilustratorja Matjaž Schmidt in Alenka Sottler. Kultnega statusa pa naša najbolj slavna miška ne uživa le med platnicami. Generacijam otrok in odraslih se je priljubila tudi s posrečenimi priredbami v pripovedni, zvočni in radijski obliki ter z dramsko-lutkovnimi, animiranimi, vizualnimi in glasbeno-gibalnimi uprizoritvami. Le malokdo se še spomni, da je Sapramiška na novogoriškem odru zaživela že leta 1978, in sicer v obliki dramsko-glasbene pravljice. Toda v tej otroški igri, nastali po režijskem navdihu Emila Aberška, Sapramiška vendarle še ni odrasla.

Mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru že več kot tri desetletja povezuje umetnost, znanost in sodobne tehnologije ter predstavlja prostor za raziskovanje novih oblik intermedijske in digitalne umetnosti. Letošnja 32. izdaja izhaja iz verza pesnika, esejista in novinarja iz 19. stoletja Walta Whitmana ''Pôjem telo električno'', v ospredje pa postavlja različne položaje človeškega telesa v sedanjosti in v spekulativni prihodnosti digitalnega razvoja.

Čezmejni filmski festival Poklon viziji v Gorici in Novi Gorici tudi letos od 29. septembra do 4. oktobra 2026 v ospredje postavlja avtorje z izrazito vizijo, kritične glasove in ustvarjalce, ki film razumejo kot prostor razmisleka, raziskovanja in družbene domišljije ''Neprilagojeni opazovalci. Outsiderji in izobčenci.'' pa je naslov mednarodne skupinske fotografske razstave v Miheličevi galeriji na Ptuju, ki predstavlja avtorje, pomembne za razvoj specifičnih fotografskih praks v srednji in vzhodni Evropi pred letom 1990, od povojne propagandne dokumentarne fotografije do današnje umetniške fotografije.

Velikokrat se nam zgodi, da se znajdemo v nesporazumu. Manjše konflikte lahko hitro razrešimo in gremo naprej. Kaj pa se zgodi, ko gre za nekaj večjega, ko dva človeka isti spolni odnos razumeta popolnoma drugače? Ona pravi, da jo je posilil, on pravi, da je bil odnos sporazumen. Predstava Nam se to ne more zgoditi v Mali Drami SNG Ljubljana, odpira širšo temo spolnega nasilja, naših predsodkov in tega, kako težko se je o takšnih temah pogovarjati.

Migracije niso le številke in statistika, ampak predvsem zgodbe ljudi, ki zapuščajo svoje domove in iščejo novo življenje. Festival migrantskega filma skozi filme, pogovore in druge dogodke odpira vprašanja migracij, vključevanja, identitete in življenja v novih okoljih. Dogajanje tudi letos prinaša zgodbe, ki želijo pogled na migracije približati skozi osebne izkušnje in različne perspektive. Na festivalu, ki ostaja eden izmed redkih tovrstnih dogodkov na svetovni ravni, so do zdaj prikazali več kot 390 filmov. Letos bo na programu 16 filmov z dogodki spremljevalnega programa z osmimi gosti in gostjami.

Slovensko narodno gledališče drama Ljubljana začenja novo sezono s prvo slovensko uprizoritvijo drame Iranska konferenca dramatika in režiserja Ivana Viripajeva v režiji Nine Rajić Kranjac. Drama se dogaja leta 2017 na znanstveni konferenci v Kobenhavnu, ki naj bi osvetlila zapletenost iranske problematike. To ni predstava o Iranu, pravi direktorica Drame Ivana Đilas, to je predstava o nas samih, o privilegiranih prebivalcih tega planeta. Razpravljavci se od izhodiščne teme vse bolj oddaljujejo, njihovi nastopi postajajo bolj osebni, anekdotični in ezoterični. Znanstvena konferenca, ki naj bi se posvetila zapleteni problematiki položaja v Iranu, se sprevrže v farso. Tik pred premiero uprizoritve Iranska konferenca o njej govorijo režiserka Nina Rajić Kranjac, prevajalka Tatjana Stanič in igralec Marko Mandič.

Rop trezorja banke SKB leta 2005 je izhodišče nove petdelne kriminalne nadaljevanke Trezor, ki resničnega dogodka ne rekonstruira, temveč ga prestavlja v današnji čas in okoli njega gradi novo zgodbo. V njenem središču je varnostnica Sonja Kern, ki jo po ropu najdejo samo na prizorišču, sama pa se dogodka ne spomni. Preiskava postopoma odpira vprašanja njene preteklosti, odnosov in položaja posameznika v sistemu, serija pa ob klasičnem vprašanju, kdo je izpraznil trezor, zastavlja še drugo: kdo je večji kriminalec? Tisti, ki banko ropa, ali tisti, ki polni njene sefe?Serija, ki jo je režiral Matevž Luzar, je posebna tudi zato, ker gre za prvo koprodukcijo RTV Slovenija in produkcijske hiše Antitalent s HRT in Radiotelevizijo Črne Gore. Njen nastanek pa je podpiral tudi Slovenski filmski center. Sogovorniki: Matevž Luzar, režiser mini serije Trezor Tina Vrbnjak, ki v seriji igra glavno protagonistko Sonjo Kern Jana Zupančič, ki v seriji igra detektivko Dejo Kolenc V oddaji smo uporabili arhivske posnetke poročanja o ropu trezorjev banke SKB, ki so bili predvajani v Dnevniku Televizije Slovenija.

Razstava Kozmos Kosovel v Cankarjevem domu v Ljubljani Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe. Na ogled so izvirni rokopisi, osebni predmeti, dokumentarno gradivo, prve knjižne in revijalne objave ter tudi dela njegovih sodobnikov, ki so vplivali na njegovo razumevanje umetnosti, prostora in družbe. Gre za obsežen projekt, pri katerem s Cankarjevim domom Ljubljana in Narodno in univerzitetno knjižnico sodeluje več kot 20 ustanov iz Slovenije in tujine. Razstava v veliki meri temelji na širšem dojemanju Kosovela in časa, v katerem je živel skozi oči mladih.

Ob 90. letnici delovanja Fotokluba Maribor so na 11. Festivalu fotografije Maribor v ospredje postavili črno fotografijo in ustvarjalno dediščino članov kluba, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomembno zaznamovala slovensko fotografijo in pozneje postala znana kot Mariborski krog. Razstava Silicijeva koda pa prinaša vpogled v ustvarjalnost Uroša Weinbergerja zadnjih sedmih let ter odpira vprašanja o svetu, ki ga vse močneje oblikujejo tehnologija, algoritmi in umetna inteligenca.