Advertise on podcast: Kulturnice

Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.

23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.

Prva slovenska uprizoritev drame Lucy Kirkwood Komarji v režiji Maše Pelko zaokrožuje program sezone 2025/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Britanska avtorica v svoji večkrat nagrajeni drami prepleta, politično- znanstveni okvir z intimo razbite družine. Dramski tekst, ki je bil napisan leta 2017, se nanaša na leto 2008, ko je svet zaokrožila vest ob prvem zagonu velikega hadronskega trkalnika, ki ga je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN. In zakaj ima ta dramski tekst vrhunskost metafizičnosti in zakaj ima naslov Komarji? O tem tik pred premiero: igralec Saša Tabakovič, prevajalka Tina Mahkota, scenograf Dorian Šilec Petek in režiserka Maša Pelko.

Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.

V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.Na največjem in najpomembnejšem svetovnem sejmu otroške in mladinske literaturi v razstavnem središču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Letošnja častna gostja je Norveška. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika letošnjih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo. V središču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angleškim naslovom “Banksy Archive 01 – The School of Bristol”. Osredotočena je na umetniško ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.  

''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti. Po 61 letih so Dialogi odšli v zgodovino in postali bogata zakladnica razmišljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.

Darko Đurić, nekoč vrhunski paraplavalec, paraolimpijec, evropski in dvakratni svetovni prvak s štirimi svetovnimi rekordi v plavanju, zdaj dela kot motivacijski govornik, ki s svojo življenjsko zgodbo daje vzpodbudo različnim generacijam. Zaradi redke genske napake se je rodil brez nog in leve roke. Pri dveh letih ga je k sebi vzela družina Debeljak iz Podbrezij, kjer ga je odraščanje na kmetiji, z dvema bratoma in sestrama vzpodbujalo k čim večji samostojnosti. Svoje življenje je skupaj v soavtorstvu z Vladimirjem Habjanom opisal v knjigi Plosk ene roke. V knjigi, ki je izšla lani pri založbi Chiara pri zbirki Osebno, urednica zbirke je Tadeja L. Zupan, govori o zelo osebnih stvareh, tudi stvareh, na katere, kot pravi sam, ni ponosen, a se je z njimi pomiril in zdaj o njih govori iskreno, brez zadrege

Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre Eureka. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije Kakšno ime pa je to?!.

Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekološko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe še je festival, prikazuje novi dokumentarni film Gora Rocka režiserja Mirana Zupaniča s sloganom "V svojem filmu!", ki odpira tudi vprašanje o prihodnosti Gore Rocka. Dokumentarni film je delo produkcijske hiše Arsmedia, nastal pa je v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.  Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.

Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.

Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.

Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.

Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim. Koža zemlji je avdio-vizualni projekt Anje Papuga in Katje Stojnić, ki naslavlja osebne zgodbe starejših, njihovo doživljanje staranja ter odnos do telesa, intime in minljivosti.  Anja in Katja imata eno skupno strast, ki pa med mladimi ni zelo popularna, in to so starejši ljudje. Vidita jih kot nekaj lepega, kot telesa, ki imajo neko zgodbo. Začutili sta, da starejši v sebi nosijo nekaj posebnega, zato ju je navdušilo, kako se starejši sproprijemajo s tem, da družba po eni strani pritiska nanje, kako bi morali izgledati in kakšni bi morali biti, po drugi strani pa se srečujejo tudi s svojimi lastnimi omejitvami in še vedno iščejo smisel življenja in staranja.  Razstavo Koža zemlji, ki jo sooblikuje približno 50 fotografij in intervjuji s starejšimi, si lahko do 1. aprila ogledate v ljubljanski galeriji EX ARTE.

V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.

Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.