Advertise on podcast: Kulturnice

Mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru že več kot tri desetletja povezuje umetnost, znanost in sodobne tehnologije ter predstavlja prostor za raziskovanje novih oblik intermedijske in digitalne umetnosti. Letošnja 32. izdaja izhaja iz verza pesnika, esejista in novinarja iz 19. stoletja Walta Whitmana ''Pôjem telo električno'', v ospredje pa postavlja različne položaje človeškega telesa v sedanjosti in v spekulativni prihodnosti digitalnega razvoja.

Čezmejni filmski festival Poklon viziji v Gorici in Novi Gorici tudi letos od 29. septembra do 4. oktobra 2026 v ospredje postavlja avtorje z izrazito vizijo, kritične glasove in ustvarjalce, ki film razumejo kot prostor razmisleka, raziskovanja in družbene domišljije ''Neprilagojeni opazovalci. Outsiderji in izobčenci.'' pa je naslov mednarodne skupinske fotografske razstave v Miheličevi galeriji na Ptuju, ki predstavlja avtorje, pomembne za razvoj specifičnih fotografskih praks v srednji in vzhodni Evropi pred letom 1990, od povojne propagandne dokumentarne fotografije do današnje umetniške fotografije.

Velikokrat se nam zgodi, da se znajdemo v nesporazumu. Manjše konflikte lahko hitro razrešimo in gremo naprej. Kaj pa se zgodi, ko gre za nekaj večjega, ko dva človeka isti spolni odnos razumeta popolnoma drugače? Ona pravi, da jo je posilil, on pravi, da je bil odnos sporazumen. Predstava Nam se to ne more zgoditi v Mali Drami SNG Ljubljana, odpira širšo temo spolnega nasilja, naših predsodkov in tega, kako težko se je o takšnih temah pogovarjati.

Migracije niso le številke in statistika, ampak predvsem zgodbe ljudi, ki zapuščajo svoje domove in iščejo novo življenje. Festival migrantskega filma skozi filme, pogovore in druge dogodke odpira vprašanja migracij, vključevanja, identitete in življenja v novih okoljih. Dogajanje tudi letos prinaša zgodbe, ki želijo pogled na migracije približati skozi osebne izkušnje in različne perspektive. Na festivalu, ki ostaja eden izmed redkih tovrstnih dogodkov na svetovni ravni, so do zdaj prikazali več kot 390 filmov. Letos bo na programu 16 filmov z dogodki spremljevalnega programa z osmimi gosti in gostjami.

Slovensko narodno gledališče drama Ljubljana začenja novo sezono s prvo slovensko uprizoritvijo drame Iranska konferenca dramatika in režiserja Ivana Viripajeva v režiji Nine Rajić Kranjac. Drama se dogaja leta 2017 na znanstveni konferenci v Kobenhavnu, ki naj bi osvetlila zapletenost iranske problematike. To ni predstava o Iranu, pravi direktorica Drame Ivana Đilas, to je predstava o nas samih, o privilegiranih prebivalcih tega planeta. Razpravljavci se od izhodiščne teme vse bolj oddaljujejo, njihovi nastopi postajajo bolj osebni, anekdotični in ezoterični. Znanstvena konferenca, ki naj bi se posvetila zapleteni problematiki položaja v Iranu, se sprevrže v farso. Tik pred premiero uprizoritve Iranska konferenca o njej govorijo režiserka Nina Rajić Kranjac, prevajalka Tatjana Stanič in igralec Marko Mandič.

Rop trezorja banke SKB leta 2005 je izhodišče nove petdelne kriminalne nadaljevanke Trezor, ki resničnega dogodka ne rekonstruira, temveč ga prestavlja v današnji čas in okoli njega gradi novo zgodbo. V njenem središču je varnostnica Sonja Kern, ki jo po ropu najdejo samo na prizorišču, sama pa se dogodka ne spomni. Preiskava postopoma odpira vprašanja njene preteklosti, odnosov in položaja posameznika v sistemu, serija pa ob klasičnem vprašanju, kdo je izpraznil trezor, zastavlja še drugo: kdo je večji kriminalec? Tisti, ki banko ropa, ali tisti, ki polni njene sefe?Serija, ki jo je režiral Matevž Luzar, je posebna tudi zato, ker gre za prvo koprodukcijo RTV Slovenija in produkcijske hiše Antitalent s HRT in Radiotelevizijo Črne Gore. Njen nastanek pa je podpiral tudi Slovenski filmski center. Sogovorniki: Matevž Luzar, režiser mini serije Trezor Tina Vrbnjak, ki v seriji igra glavno protagonistko Sonjo Kern Jana Zupančič, ki v seriji igra detektivko Dejo Kolenc V oddaji smo uporabili arhivske posnetke poročanja o ropu trezorjev banke SKB, ki so bili predvajani v Dnevniku Televizije Slovenija.

Razstava Kozmos Kosovel v Cankarjevem domu v Ljubljani Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe. Na ogled so izvirni rokopisi, osebni predmeti, dokumentarno gradivo, prve knjižne in revijalne objave ter tudi dela njegovih sodobnikov, ki so vplivali na njegovo razumevanje umetnosti, prostora in družbe. Gre za obsežen projekt, pri katerem s Cankarjevim domom Ljubljana in Narodno in univerzitetno knjižnico sodeluje več kot 20 ustanov iz Slovenije in tujine. Razstava v veliki meri temelji na širšem dojemanju Kosovela in časa, v katerem je živel skozi oči mladih.

Ob 90. letnici delovanja Fotokluba Maribor so na 11. Festivalu fotografije Maribor v ospredje postavili črno fotografijo in ustvarjalno dediščino članov kluba, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomembno zaznamovala slovensko fotografijo in pozneje postala znana kot Mariborski krog. Razstava Silicijeva koda pa prinaša vpogled v ustvarjalnost Uroša Weinbergerja zadnjih sedmih let ter odpira vprašanja o svetu, ki ga vse močneje oblikujejo tehnologija, algoritmi in umetna inteligenca.

15. edicija Mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOKUDOC na različnih prizoriščih v Mariboru predstavlja 17 dokumentarcev slovenskih in tujih ustvarjalcev. V Umetnostni galeriji Maribor je do konca oktobra na ogled razstava slik z naslovom Rožni vrt mariborske ilustratorke in scenografke Nine Šulin. Umetnica slika rože že več let, večinoma so to velike slike cvetov, za postavitev v galeriji pa je ustvarila manjša dela.

Kulturna postaja Grobelno na obrobju Kozjanskega je edinstveno prizorišče: neposredno mimo majhne vaške kulturne dvorane vozijo vlaki, ki popestrijo koncerte. Obiskali smo tradicionalni večer folk glasbe, ki ga je zaznamovala skupina Katalena, ter se pogovarjali o pomenu takšnih butičnih in pristnih kulturnih prizorišč. Kulturna postaja Grobelno

Prvi mednarodni festival Vilenica je potekal leta 1986 in tudi letošnji, že 41. po vrsti, predstavlja številne dogodke: okrogle mize, literarna branja in predstavitve književnosti ter književnih publikacij na različnih prizoriščih po Sloveniji, v zamejstvu in tradicionalno na Krasu.

Zbirka Zlata ptica s pravljicami in pripovedkami iz zakladnice slovenskega in svetovnega ljudskega izročila, ki jo je na Mladinski knjigi leta 1956 zasnovala legendarna urednica Kristina Brenkova, letos praznuje 70 let. Jubilejna 125-a izdaja v jubilejnem letu zbirke je knjiga evropskih čudežnih pravljic ''Gora, skala, gozd, drevo'' avtorice, pripovedovalke in raziskovalke Špele Frlic in ilustratorja Jureta Brgleza. Tudi Čebelico, eno najstarejših knjižnih zbirk in prvo zbirko slikanic v Sloveniji, so obogatile nove izdaje. Z intermedijskim umetniškim projektom Uho močvirja avtorice Nike Solcé se 28. 8. zvečer v Novi Gorici in okolici začne 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige. Letošnjo izvedbo uokvirja osrednja tema Flora in favna. Tako bodo z različnimi avtorji in avtoricami poskušali prisluhniti nečloveškim živim bitjem, videti svet iz njihove perspektive ter razumeti njihov odnos do sveta in človeka. Osemdnevno festivalsko dogajanje bo zaznamovalo več kot 45 gostov, ki bodo nosilno tematiko obravnavali v pogovorih, branju, na glasbenih dogodkih, instalacijah, razstavah in delavnicah.

V Mursko Soboto se vrača Front@, mednarodni festival sodobnega plesa, ki že od leta 2006 v organizaciji zavoda Flota povezuje slovensko in mednarodno plesno produkcijo ter sodobni ples pripelje tudi zunaj kulturnih središč. Letošnja 21. izdaja med 25. in 29. avgustom prinaša izrazito raznovrsten program: žongliranje, berberski ples, hiphop, novi cirkus, rolerje, performans, film, fotografijo, pametne naprave in predvsem veliko različnih pogledov na telo, gibanje in sodobno življenje.

V slovensko prestolnico vstopajo 29. Mladi levi, ki slovijo po naboru predstav, ki spodbujajo k razmišljanju, pa tudi dobrem vzdušju in pisanem festivalskem občinstvu. Letošnji mednarodni festival bo gostil več kot 130 umetnic, umetnikov in drugih festivalskih gostov.

Jutri se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se bo za srce Sarajeva potegoval tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart, intimna drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini. V tekmi za srce Sarajeva za celovečerni dokumentarni film pa je med drugim slovenski dokumentarec Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, v kategoriji kratkih igranih filmov pa se za srce Sarajeva poteguje tudi slovenski kratki animirani film Kozmonavti Lea Černica. Od blizu je v Sarajevu dogajanje spremljal Aleksander Čobec.