Advertise on podcast: Zakladi naše dediščine

Mestni muzej Ljubljana je povabil posameznike, da pokažejo svoje ljubiteljske zbirke, povedo, zakaj jih hranijo, in predstavijo zgodbe, ki stojijo za njimi. Izbrana bodo spomladi 2027 postala del razstave v muzeju kot del dogodkov ob devetdesetletnici.

V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je na ogled dokumentarna razstava o Kuclerjevih harmonikah. Eno od osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki. Njihovo zgodbo so pisale tri generacije, potem pa je v njihovo življenje tragično posegla vojna. Zgodba bi utonila v pozabo, če je ne bi v daljni Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica, pedagoginja in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu.

Na enem od najodmevnejših dogodkov oblačilne dediščine v Sloveniji smo srečali Jelko Otrin v narodni noši. Predstavila je plasti in različne kose, kako jih oblečemo in kakšna so pravila oblačenja.

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.